"Mama, tvoje oči so kot sonce!"

Mojca Koren Lapajne
Sobota, 2. november 2019, 5:00
Image
Spomnim se, kako smo se mama, sestra in jaz crkljale na kavču. Sestra je imela kakšna 4 leta, ko se je naenkrat zazrla mami v oči in resno rekla: "Mami, tvoje oči so kot sonce!"

Mami so oči zažarele še bolj kot so ji žarele že sicer ... vse do trenutka, ko je sestra nadaljevala: "Samo poglej, koliko sončnih žarkov imaš okoli oči!"

Katera ženska v srednjih tridesetih pa bi se razveselila, če ji kdorkoli, pa naj bo način še tako ljubek, jasno pove, da je okolica njenih oči polna gub?

A med tem, ko se ženske obremenjujemo s (prvimi) gubami, ki se pojavljajo okoli oči, s podbradkom, ki je začel nesramno odstopati, z visečim poporodnim trebuhom (a ta zadeva res ne more skočiti v prvotno stanje?), z močnejšimi stegni, s pegicami, ki se od nikoder pojavljajo po koži in s prvimi sivimi lasmi, naši otroci vidijo samo eno: mamo.

Naši otroci ne vidijo gub, oni vidijo sončne žarke. 

Oni ne vidijo visečega trebuha, oni čutijo mehkobo tega.

Ne vidijo pegic, peg in včasih celih marog po naših rokah. Oni čutijo dotik in varnost, ki jim jo naša dlan predstavlja.

Ne vidijo močnejših stegen, oni vidijo sposobnost, da z njimi kolesarimo, igramo nogomet, se lovimo in skačemo po lužah.

In sivih las - teh sploh ne vidijo! Za njih so vse barve barve, ni razlike med sivo in rumeno, med črno in oranžno. Vse so barve, ki pač sestavljajo svet.

Zato vložimo več časa v igro kot v preštevanje sivih las in več denarja v skupne dogodivščine kot v kremice za gube. 

Manj se obremenjujmo z detajli, ki se na naših telesih na novo ustvarjajo in več z odnosi, ki so v naših življenjih edino pomembno "sonce".

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana