Kompetentni očetje, kje ste?!

Eva Markovič
Sobota, 9. junij 2018, 6:00
Image
»Moj ima dve levi roki,« »Sploh ne ve, kaj naj počne z otroki,« »Ne morem se zanesti nanj.« Marsikatera ženska ima občutek, da »njen« ni za otroke, ker vse naredi narobe. A »nesposobni moški« imajo skrivnost.

Mame znajo, očetje pa ne?

Večina žensk ima prirojen občutek za materinstvo. Ta je sicer lahko zmeden zaradi nasprotujočih si informacij iz okolja in premalo zanašanja na lastni občutek. A večina mam po rojstvu otroka vendar čuti, kako navezati stik z dojenčkom in zadovoljiti njegove potrebe. Ženske so v prednosti, ker z otrokom že med nosečnostjo tkejo tesen odnos, saj z njim preživljajo 24 ur na dan. Potem so tu še dnevi v porodnišnici, ko »trenirajo« praktične veščine: previjanje, podiranje kupčka, oblačenje.

Ko se mama vrne iz porodnišnice, je torej v precejšnji prednosti pred očetom, ki se je na občutek očetovstva komaj dobro navadil. Kaj se zgodi? Nekateri očetje so navdušeni nad izzivom in se lotijo dela, da bi se čim prej priučili vsega, kar mama že zna. Večina pa rahlo prestrašeno stoji ob strani in se sprašuje, ali bodo novorojeno bitjece zdrobili, če ga primejo v roke.

Kako bo šlo naprej, je odvisno od žensk

Kaj se zgodi potem? To je odvisno od mame. Če nimate smole, da ste poročeni z nesposobnim seksistom, ki ne želi prevzeti svojega dela odgovornosti, morate možu preprosto dati priložnost in ga vzpodbujati, naj se loti izziva. Včasih imajo moški zares občutek, da ne zmorejo, ne znajo in bodo (v nasprotju z mamo) naredili vse narobe. Če dojenček med previjanjem začne jokati, se ustrašijo in otroka prepustijo ženi. Ob majhni spodbudi (»Odlično ti gre!« ali »Med previjanjem tudi pri meni vedno joka!«) in puščanju prostih rok se bodo tudi očetje hitro naučili vseh starševskih veščin. V nekaterih bodo postali še boljši od mam!

Da oče postane kompetenten, mora vaditi

Včasih – in to je precej huje – pa mama očetu enostavno noče prepustiti nadzora. Diha mu za ovratnik in preverja, ali je naredil »vse prav«. Preverja, kako je zapel plenico in ali je otrok dovolj oblečen. Kadar dojenček zajoka, mu ga hitro izpuli iz rok. Zdi se ji, da mož za otroka preprosto ne bo dobro poskrbel.

Ko se mama vrne iz porodnišnice, je v precejšnji prednosti pred očetom, ki se je na občutek očetovstva šele komaj dobro navadil.

Kaj se zgodi? Oče se umakne. Sprejme, da je nesposoben in se neha učiti. Po nekaj tednih ali mesecih takšnih odzivov dejansko postane nesposoben. Kako bi lahko postal kompetenten, če nima priložnosti za učenje in vajo? K temu spadajo tudi napake in odločitve, ki se morda razlikujejo od maminih.

Spominjam se, kako so mi šli lasje po konci vsakič, ko sem videla, kako je mož prvorojenko oblekel za ven. Moj naravni odziv je bil: »Si nor?! Prehladila se bo!« Včasih sem se tako tudi odzvala, a k sreči je bil mož dovolj trden, da se je držal svojega očetovskega občutka. Punčka se ni nikoli prehladila, ker bi bila premalo oblečena, je pa še danes navajena na manj topla oblačila (kar je v resnici precej uporabno).

Pustite otroka samega z očetom!

Jesper Juul v eni svojih knjig matere prosi, naj pustijo otroke same z očetom, saj jih bodo tako opolnomočile za očetovstvo. (Same pa si bodo napolnile baterije, kar je enako koristno.)

Kdaj lahko otroka pustite samega z očetom? Že pri majhnem dojenčku, ki se samo doji, greste lahko na krajši sprehod ali pa na sprehod pošljete očeta. Tudi počitek v spalnici, medtem ko oče pazi na otroka v sosednji sobi, šteje.

Spominjam se popoldneva, ko je mož naložil leto in pol staro prvorojenko na kolo, da se gresta »malo vozit«. Pristala sta v Tivoliju in tam ostala do večera. Brez telefona, malice, vode, rezervnih oblačil, plenic. Nočna mora za vsako mamo. Mož pa se je stvari lotil »po moško«. Malčica je pila iz pitnika, malico je dobila pri sosedih (kdo bi se lahko uprl otroškemu »am-am«), pokakala se k sreči ni in ko se je shladilo, sta šla pač domov. Pri tem se je naučila pomembne lekcije: da tudi oče odlično poskrbi zanjo, čeprav nekoliko drugače od mame (ki bi s seboj vzela poln nahrbtnik opreme).

Kje so torej kompetentni očetje?

Doma. Razen zelo redkih brezupnih primerkov je vsak moški lahko kompetenten oče. Dajte mu čas in priložnost. Pokažite mu, spodbudite ga, zaupajte vanj. Pojdite od doma. Naj ugotovi, da je preživljanje časa z otrokom zabavno in da bo v življenju zamudil največji dobitek, če ne bo prisoten v otrokovem življenju. Ni treba, da se o vsem strinjata. Ni treba, da naredi vse tako, kot bi se vam zdelo prav. Marsikaj bo naredil po svoje. Večkrat ga bo polomil. A otrok bo s trdno vezjo z očetom dobil najlepšo popotnico za življenje.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.