Ko se uvajanje v vrtec kar noče končati

Ponedeljek, 14. oktober 2013, 5:00
Image
ne v vrtec
Smo sredi oktobra in marsikateri starši so pričakovali, da bodo v tem času otroci že hodili v vrtec z veseljem ali vsaj z nekoliko manjšim odporom …

V uvajanje so namreč vložili precej truda, časa, vzeli dopust, uvajali počasi in postopoma, z veliko mero občutka, vrtec predstavili kot nekaj zanimivega ... Kljub temu se sedaj zaskrbljeno sprašujejo, kaj je z njihovim malčkom, da vrtca še vedno ni sprejel.

Na začetku je bilo bolje …

Na začetku je otrok v vrtcu brez ljudi, ob katerih se počuti domače, pogosto joka kateri od sovrstnikov, , vzgojiteljice ne morejo polno čustveno skrbeti za tako veliko skupino in tudi zaupa jim otrok še ne.

Zgodilo se je celo, da je bilo na začetku uvajanja bolje, kot je sedaj. Sprva je šel otrok tja rad, saj se mu je zdelo marsikaj zanimivo, vse je bilo novo, nekaj časa so z njim tako ali tako preživeli starši, bilo je toplo in otroci so bili veliko zunaj, kjer jim čas nekoliko hitreje mineva.

Po dveh ali treh tednih pa je otrok dojel, da je vrtec neka stalnica, kjer bo preživel vedno več časa, in to tako rekoč vsak dan znova. Tedaj je protest zanj postal izredno smiseln. Tam je namreč brez ljudi, ob katerih se počuti domače, pogosto joka kateri od sovrstnikov, ob čemer mu ni prav nič prijetno, vzgojiteljice ne morejo polno čustveno skrbeti za tako veliko skupino in tudi zaupa jim otrok še ne. Vzdušje je enostavno prenaporno.

Malček potrebuje čas, da se naveže

Ko gre malček v vrtec, je posebej prva dva meseca zelo pod stresom, saj je okolje zanj popolnoma tuje, tako ljudje kot prostor. Šele po dveh mesecih morda potrebuje nekoliko manj pozornosti, crkljanja, ogovarjanja ter ostalih znakov pomirjanja.

Da se naveže na svoje vzgojiteljice, potrebuje še več časa – približno 6 mesecev. Šele takrat se v odnosih bolj organizira.  Tako se celo posvojeni otroci na svoje starše, čeprav z njimi preživijo veliko časa, navežejo šele v šestih do osmih mesecih.

Sanje

Pomembno je, da se na otrokovo zbujanje hitro in primerno odzovemo, da ga pomirimo in zagotovimo občutek varnosti, ki je čez dan omajan.

Tudi po dveh mesecih – vse tja do šestega meseca – je vrtčevsko življenje za otroka precej stresno. Ostalih otrok še ne pozna, skupine so velike, tudi vzgojiteljicam še ne zaupa popolnoma.

Otroci v tem obdobju, ko so čez dan pogosto napeti, prestrašeni in pretreseni, ponoči veliko sanjajo in se tudi pogosteje zbujajo. To je zelo koristno, saj v sanjah predelujejo strahove in doživetja, ki so jih imeli čez dan. Pomembno je, da se na zbujanje hitro in primerno odzovemo, da jih pomirimo in zagotovimo občutek varnosti, ki je čez dan omajan. 

Bolezni

Otroci v tem obdobju o svojih občutkih še ne govorijo veliko, zato občutki, ki so se čez dan nabrali v telesu, pogosto ostanejo nepomirjeni. To je eden od dejavnikov za pogostejšo obolevnost. Organizem pod stresom namreč postane manj odporen. Sam od sebe tako poskrbi, da se umakne iz pretiranega stresa, se umiri, spočije in napolni z novo energijo.

Otrokovi občutki, ki so se čez dan nabrali v telesu, pogosto ostanejo nepomirjeni, kar je eden od dejavnikov za pogostejšo obolevnost. 

Če imamo možnost, je za otroka in za nas laže, če sploh na začetku v vrtcu ni celoten delavnik ali pa tudi ne vsak dan. Tako se bo popoldan hitreje umiril in sprostil. Ni se nam treba bati, da se ne bo navadil urnika ali reda. Če ga lahko začutimo, kdaj ne zmore več, je bolje, da ga doma zadržimo preventivno kot kurativno.

Kako opremiti otroka

Nekoliko starejšega otroka lahko že naučimo, kako lahko "uporabi" odrasle, da mu bo laže. Da gre lahko do vzgojiteljice, se ji usede v naročje, je pri njej, če je drugje prevelik živ-žav. Z njim se lahko že več pogovarjamo, beremo in tako predelujemo doživetja iz vrtca.

Če starši uspemo vztrajati v sočutju do otroka vse to dolgo obdobje, bo vrtec lahko vzljubil in se tam tudi dobro počutil. Še vedno pa bo čas verjetno vseeno raje preživljal doma.

Dr. Andreja Poljanec je specialistka zakonske in družinske terapije, soavtorica knjig Med dvema ognjema in Rahločutnost do otrok, ustanoviteljica Študijsko-raziskovalnega centra za družino, vodja Šole rahločutnega starševstva in »Skupine za mlade mamice«; je poročena mama petih otrok.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.