Kako svoje materinstvo praznujem še na tri druge dni v letu?

Lucija Čakš
Ponedeljek, 25. marec 2019, 14:03
Image
Materinski dan je čudovit praznik vseh mam. Predvsem je dan, ko se mi zdi, da je kljub temu, da je materinstvo vse manj priljubljena izbira mladih žensk, to poslanstvo vsaj povsod pozitivno naslovljeno. Včasih je že to svojevrsten dosežek.

Vendar pa imam jaz vsako leto tudi dan, ko še posebej praznujem svoje materinstvo. Pravzaprav dneve. To so trije dnevi v letu, ko sem rodila svoje tri otroke. Oni imajo sicer takrat rojstni dan, ampak to je hkrati tudi moj rodilni dan.

Zdi se po svoje logično, ampak dokler nimaš lastnih otrok, pravzaprav niti ne pomisliš, kako pomembna obletnica je tvoj rojstni dan tudi za tvojo mamo. Sama se tega nisem zavedala niti po prvem porodu in na pomen rodilnega dne me je opozorila svakinja. Moj drugi porod in njen tretji sta le nekaj tednov narazen. In ko sva leto kasneje obujali spomine na najina poroda, vsaka s svojim enoletnikom, mi je povedala, da na rojstne dni otrok nekako obeleži ne le obletnico otrokovega rojstva, temveč tudi svojega poroda.

Ideja se mi je zdela tako fantastična, da sem se je oprijela tudi sama.

Kako ga obeležim?

Najprej – na ta dan si običajno ob zajtrku skuham žitno kavo, ki so nam jo vsak dan ob zajtrku stregli v celjski porodnišnici.

To mi vedno živo prikliče v spomin tisti dan, ko je otrok, ki ravno praznuje rojstni dan, prišel na svet. In nato podoživljam tisti dan – od začetka popadkov, priprav na odhod v porodnišnico, prek malih nezgod ali hecnih trenutkov. Prav res, vsak je imel kakšnega. Spominjam se tudi obeh svojih babic, ki sta bili poleg moža in otroka tisti dan zame najpomembnejši osebi na svetu. In za vsako tudi kaj zmolim.

Meni je pomembno predvsem, da se spominjam, in da se tisti dan tudi jaz počutim še posebej dragoceno.Včasih sama sebi kupim kakšno rožo ali slaščico, si čestitam, da sem pred leti na ta dan opravila tako pomembno in dragoceno delo. Se pohvalim, da mi je šlo dobro in se tudi zahvalim, da sem sploh imela to možnost.

Otroku, največkrat pred spanjem, na ta dan pripovedujem njegovo porodno zgodbo. Starosti primerno, seveda. In vedno me presune, kako izjemno živo jo doživljajo. Sinu gre vedno kar na jok, ko mu razlagam, kako krčevito je zajokal, ko so ga odnesli od mene na tehtanje. Najstarejša bi ves dan lahko poslušala, kako je v hipu, ko je prišla na svet, pogledala atija naravnost v oči. Najmlajša pa je polna najrazličnejših vprašanj – je pač ravno v takem obdobju.

Seveda praznovati svoj rodilni dan ni vedno lahko. Saj veste, mame, kako ponavadi poteka dan, ko naš otrok praznuje. Morda zadnji hip kupujemo ali zavijamo darilo, pečemo torto, pripravljamo hišo za goste in praznovanje … Trenutkov za globoko premišljevanje in hvaležnost zato običajno ni veliko. In so običajno bolj ukradeni. A meni je pomembno predvsem, da se spominjam, in da se tisti dan tudi jaz počutim še posebej dragoceno.

Ni vsem lahko ...

Res je, da sem imela tri lepe, razmeroma lahke in povsem nezapletene porode, ki se jih rada spominjam in jih zato zlahka čutim kot osebne praznike. Verjamem, da mnoge ženske ob spominu na svoje porode doživljajo vse kaj drugega kot veselje in hvaležnost, zato jih raje odrivajo iz misli, kaj šele, da bi o njih veliko govorile.

A zdi se mi, da bi tudi te lahko praznovale svoj rodilni dan. Ne glede na to, skozi kako hude preizkušnje so morale iti, da so prvič zaslišale jok svojega otroka, so na tisti dan (znova) postale mame. In njihovo telo je na tisti dan opravilo izjemno delo. Pravzaprav si tiste, katerih porod je bil težak, še bolj nujno zaslužijo praznovanje svojega rodilnega dne. Praznujejo lahko, da so zmogle, včasih celo, da so sploh preživele. Lahko pa je obeleženje rodilnega dne tudi povod, da se razčistijo kakšni neprijetni spomini, celo, da se začnejo razreševati travme ob misli na porod.

Saj je prav, da so na svoj rojstni dan v ospredju naši zakladi. Pa vendar si, drage mame, ko boste postavile torto, polno svečk, na mizo pred otroka in opazovale njegov navdušen nasmeh, vsaj v mislih upajte zapeti tudi: „vse najboljše za me!“

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana