Kako se bolje povezati z odraščajočo hčerko

Eva Strajnar
Ponedeljek, 21. maj 2018, 5:45
Image
Najin prvi otrok je deklica. Pravzaprav bi bilo bolje reči dekle. Je zgovorna, zvedava, razmišljujoča, čuteča. Čudovita. Vedno znova odkrivam nove talente, ki jih ima, in jo občudujem. Včasih, ko so dnevi polni in je časa malo, pa spoznavam, kako čas polzi in kako hitro bo prišlo leto, ko bo odšla.

Odnos je na prvem mestu

Rada sem mama. In želim si, da me ne bi prehitel čas in bi morda pozneje odkrila, da so mi bila bolj pomembna pomita tla kot druženje z hčerko. Želim si biti navzoča mama. Takrat, ko se hčerka veseli, in tudi takrat, ko joka, ko ne ve, kaj bi sama s seboj. Ko je poseben ali ko je čisto navaden dan. Želim si biti ob njej, ko odrašča.

Medtem ko leta tečejo, vidim, kako se hčerka spreminja. Iz ljubke deklice je prešla v damo. Opaža svet okoli sebe, spoznava, v čem je dobra, v čem malo manj, sklepa prijateljstva, išče svoje mesto … Včasih ne ve, kaj bi z vsemi čustvi, spet drugič razmišlja že tako odraslo, da obnemim.

Čeprav imava z možem več otrok, si želim vzeti čas za vsakega posebej. In ker so deklice drugačne od dečkov, je pri njej potreben drugače pristop. Načinov, kako splesti vez s hčerko, ki odrašča, je več, spodaj je le nekaj primerov, kako se vam bo enostavneje povezati z njo.

Čas »ena na ena«: pojdita vsake toliko kam sami

Čeprav je vsakodnevna rutina lahko naporna, si vzemimo vsake toliko čas, ki ga bomo namenili samo njej. Izberite aktivnost, ki je všeč obema in preživita nekaj časa sami. Takšen čas bo dragocen, poln spominov in odprtih pogovorov.

Vedno znova odkrivam nove talente, ki jih ima, in jo občudujem. Včasih, ko so dnevi polni in je časa malo, pa spoznavam, kako čas polzi in kako hitro bo prišlo leto, ko bo hčerka odšla.

Če imate urnik res prepoln, lahko čas »ena na ena« preprosto združite z opravilom, ki vas čaka – na primer obisk trgovine, ko imate prazen hladilnik, je odlična priložnost.  S seboj vzemite zgolj njo in izkoristite čas, da jo povprašate o njenih prijateljicah, o pripetljajih, o knjigi, ki jo je prebrala …

Bodimo aktivne poslušalke

Včasih je to najtežji del. Biti ob osebi. Tiho.

Vaša hči razmišlja. Išče. Odkriva. In morda boste včasih imeli občutek, da že v naprej veste, kaj bo rekla. In da bi dodali svoj »piskrček«. Ampak pomembno je, da ji dopustimo, da govori. Da smo ob njej in ne glede na to, kakšno je naše mnenje, pustimo, da pove svojega. Ob tem se bo čutila sprejeto in slišano.

Mame pa bomo dobile priložnost, da ob tem prepoznamo tudi čustva, ki se morda skrivajo za sporočilom in jih vaše dekle ne zna prepoznati. Tako ji bomo pustile sporočilo, da je slišana in pomagale odkriti njen notranji svet.

Ustvarita kakšno rutino, ki bo samo vajina

Najina najstarejša hči odhaja spat pol ure za ostalimi otroki. Ta čas je spontano postal najin čas. Ko se v hiši vse umiri, ostali otroci zaspijo, se jaz usedem na kavč in  hči pride k meni. Razlaga mi o knjigah, ki jih prebere, pa o dogajanju v šoli, o pripetljajih, ki so se ji zgodili čez dan … O vsem mogočem.

Pogosto je to zgolj nekaj minut, saj ostali čas izkoristi za ustvarjanje ali opravila, ki so ji ostala preko dneva. A to je najina konstanta. Vsak dan vsaj par minutk.

Povežimo se preko kratkih trenutkov v dnevu

Povezovanje ni nujno vedno nekaj načrtovanega in zahtevnega. Lahko je to droben trenutek, ko smo ujeli priložnost. Na primer vsak dan, ko odhaja v šolo, jo objemimo. Ko opazimo, da je naredila nekaj lepega, jo pohvalimo. Medtem ko se obuva, ji povejmo šalo … Majhni trenutki, ki povežejo, so dragoceni in nezahtevni. Zato jih poiščimo in uporabimo.

Ozavestimo, da smo njihove mame in ne najboljše prijateljice

Včasih pozabimo, da je normalno, da se s hčerko ne bomo strinjale v vsem. Ne samo, da različne generacije na stvari gledajo povsem drugače, tudi vsak karakter doprinese, da prej ali slej pridemo v spor. Ob tem ne pozabimo, da smo njihov prvi vzor, najprej v tem, kako živimo in tudi, kako se odzovemo na težave in spore.

Pomembno pa je, da se zavedamo, da smo vseeno mame, ki včasih zahtevamo kaj, kar prijateljica nikoli ne bi. A vemo, da je dobro zanjo. Ali pa ne popustimo tam, kjer bi hči želela, me pa vemo, da ne bi bilo dobro.

Spori so del življenja. In vseh odnosov, tudi vajinega. Pomembno ob vsem tem pa je, da smo ob tem spoštljive. In da se znamo, ko je potrebno, tudi opravičiti.

Foto: 123rf.com. Fotografija je simbolična.

This block is broken or missing. You may be missing content or you might need to enable the original module.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.