Kako ravnati, ko drugi starši ne vzgajajo svojih otrok?

Lucija Čakš
Sobota, 14. november 2015, 5:09
Image
MothersTalking
Med klepetom nas, staršev, nekaj ušpiči otrok enega izmed njih. Ta pogleda, oceni situacijo, vidi, da je verjetno kriv njegov otrok … In ne stori ničesar. Vsakič me pogreje.

Gotovo ste se že kdaj srečali s tako situacijo: skupaj se igrajo otroci podobnih starosti in starši nekje na varni razdalji kramljate. Naenkrat se zgodi incident – nekaj pač, kar kliče po posredovanju avtoritete odraslega. Skočite na noge, ocenite situacijo in če ima vaš otrok prste zraven – reagirate. Če je otrok ravnal narobe, mora za napako prevzeti odgovornost.

In potem se zgodi podobna situacija, le obratna: tokrat je nekaj ušpičil otrok, medtem ko eden od staršev kramlja z vami. In ta pogleda, oceni situacijo, vidi, da je verjetno kriv njegov otrok … In ne stori ničesar. Ničesar!

Bolje medlo kot nič!

Odkar sem mama, sem to doživela le nekajkrat. A vsakič me je pogrelo. Seveda tudi zato, ker mama medvedka v meni ne pusti, da kdo nekaznovan ogroža mojega otroka. A predvsem sem se zgrozila, da lahko starši ob grdem vedenju svojega otroka preprosto ne storijo ničesar.

O ja, saj vem, da je včasih presneto težko vstati, prekiniti pogovor, ki tako lepo teče, in otroku postaviti meje. Vem tudi, da se še najbolj zlati otroci znajo pred drugimi obnašati kot pravi peklenščki in je za starša, ki bi sebe in otroka rad predstavili v najboljši luči, lahko to velik šok. Da preprosto ne ve, kako naj se odzove. A še medel odziv bi bil boljši kot noben. Sploh, ker neodzivnosti večinoma sledi ponavljanje istega dejanja.

Naj ukrepam jaz? Pa sploh smem?

In ko tuj otrok tako že tretjič zaporedoma pljune mojega v obraz in njegova mama končno posreduje z medlim »no, no« (ni veliko, je pa bolje kot nič!), mama medvedka v meni že zdavnaj stoji na zadnjih tacah in besno maha. Moja prva reakcija je, da bi jo najraje pri tej priči pljunila nazaj.

Čeprav tega ne naredim, pa se v takih trenutkih vprašam, ali ne bi bilo morda prav, da posredujem. Da sama prekinem otroka pri napačnem ravnanju, čeprav je za to zadolžen njegov starš. Je to preveč vmešavanja v tujo vzgojo? Morda pa ti starši pljuvanja v obraz ne vidijo kot napako in otroka tega ne želijo odvaditi? In če že posredujem – kako sploh? Ne vem, kakšno vzgojo prakticirajo starši in zato ne vem, kakšnih pristopov je otrok navajen …

Seveda bom prekinila dejanja, ki bi lahko bila fizično nevarna za tujega ali mojega otroka – ali pa vsaj spodbudila otrokovo mamo. V primeru, ki ni urgenten, pa si dejansko ne drznem posredovati. Sploh pri mamah in otrocih, s katerimi se redko ali sploh prvič družim.

Napaka kliče po odzivu

Včasih je bilo lažje – točno se je vedelo, kaj je prav in kaj ne. Vsak odrasel, ki je otroka zalotil pri napačnem dejanju, mu je dal eno čez rit in ga zatožil pri starših. Ne pravim, da so bili ti časi boljši, vsekakor pa manj zapleteni.

Živim v bolj zapletenih časih in največkrat ne ukrenem ničesar. Ker se mi tako zdi primerno, a nekako ne čisto prav … Menim, da se je na napačno ravnanje otroka treba odzvati. Mu poslati signal, da je ravnal narobe. Vsak ima svoj način, svoj pristop k vzgoji. Popoln neodziv na napačna ravnanja pa vidim kot nevzgojo. In ne glede na to, kako raztresen, zmeden, utrujen, nesrečen, preokupiran ali kakršenkoli že so starši v tistem trenutku, menim, da si ne morejo privoščiti, da na hudo kršitev otroka sploh ne reagirajo.

Poklicani, da vzgajamo

Ne zato, da bi se izkazali kot vzorni starši. Tudi ne le zato, ker bodo na tak način ščitili mojega otroka. Nismo s tem, ko so nam bili podarjeni otroci, dobili tudi najpomembnejše in glavne naloge, tj. da jih vzgajamo? Moja prva in glavna naloga je vzgoja otrok, ki so bili podarjeni meni in možu. In pri tem se bom še naprej trudila po najboljših močeh. Naloga drugih staršev pa je, da vzgajajo svoje otroke. Čeprav mi je včasih težko, da ne posegam, kadar bi se mi zdelo potrebno.

Foto: tipsonlifeandlove.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana