Kako pomagati sramežljivčku?

Eva Strajnar
Sobota, 1. junij 2019, 16:58
Image
Kamorkoli pridete, se vas najprej pol ure oklepa. V družbi ne začne pogovorov in ko ga kdo kaj vpraša, pogleda stran. Včasih izgleda, kot da ne bi znal govoriti. Ali pa da jeclja. Znan prizor? Torej imate sramežljivčka. Prav nič zato. Z malo spodbud bo svojo sramežljivost premagal.

Morda vam je včasih kot staršu hudo in ne veste, kaj bi. Sploh, kadar je to povezano z vsakdanjim življenjem – morda mu je težko iti v vrtec, na rojstni dan, celo k sorodnikom ali sosedom. A ne skrbite. Potrebujemo različnost. Vsak značaj je potreben, da svet teče kot mora. Tudi vaš otrok bo sčasoma pridobil veščine, s katerimi bo premagal sram. Vi pa mu pri tem lahko pomagate.

Zakaj prihaja do sramežljivosti?

Vzroke sramežljivosti težko navedemo, saj je sramežljivost navadno skupek več dejavnikov. Kot možne vzroke strokovnjaki navajajo bodisi dednost bodisi slabo ponotranjenje socialnih veščin. Vzrok je lahko tudi slaba vez med staršema ali pogosto kritiziranje otroka.

Če izpustimo ta dva vzroka in se danes osredotočimo na to, da je takšen značaj otroka, se moramo najprej vprašati, kako sprejemamo to lastnost. Se nam zdi slaba? Kljub temu, da je sramežljivost lahko ovira, ima tudi pozitivne strani.

Prisluhnimo otroku, ko nam razlaga svoja občutja in skrbi.

Takšen otok je bolj previden, ne zaupa tujcem, ne spleta nevarnih prijateljstev. Sramežljivi otroci so navadno premišljeni in sočutni, vendar pogosto ne želijo preizkušati novih stvari. Pogosto se počasi ogrejejo in se dlje časa prilagajajo novi situaciji. Morda želijo biti socialni, vendar se izogibajo približevanju drugim, ker se bojijo ali ne vedo, kako bi se približali.

Kako sramežljivo je preveč sramežljivo?

Dobro je, da se ob neprijetnih dogodkih, ki se ob sramežljivosti dogajajo, spomnimo, da ima vsaka medalja dve plati.

Na splošno ni nič narobe s sramežljivostjo. Biti sramežljiv postane težava, ko zaradi nje vaš otrok ne more normalno delovati ali postane celo nesrečen. Takšni primeri so na primer, ko otrok:

  • Ne želi iti v šolo.
  • Težko najde prijatelje.
  • Zmrzne ob odhodu na rojstni dan ali kakšno dejavnost.
  • Je zaskrbljen zaradi sramežljivosti.

Takrat je potrebno, da mu starši pri tem pomagamo in mu privzgajamo veščine, s katerimi si bo pomagal. Pomembno je, da otroka poslušamo in se mu prilagodimo v njegovi hitrosti dojemanja, namesto, da silimo in želimo čim prej »urediti to pomanjkljivost«.

Načini, kako pomagati

Univerzalne pomoči, ki bo delovala za prav vse otroke, ni. Starši moramo biti opazovalci svojih otrok ter v njih prepoznavati njihove strahove in bojazni. Prisluhnimo otroku, ko nam razlaga svoja občutja in skrbi. To bo najlažji način, da najdemo tudi rešitev. Vsekakor pa imamo na voljo določene pristope, ki spodbujajo k razvijanju socialnih veščin.

Gradite samozavest

Otroku omogočimo priložnosti, ko lahko vadi socialne veščine. Ne bodite skopi s pohvalami. Ne hvalite vsepovprek, ampak najdite tiste lastnosti, v katerih je otrok res dober. Povejte mu, kaj občudujete na njem in ga spodbujajte, da to pokaže navten. Spomnite ga na situacijo, ko je moral biti v nekem novem prostoru ali ko je premagal strah. Spomnite ga, da je takrat uspel in ga spodbudite, da ponovno poskusi

Naj osvoji čim več socialnih veščin

Otroku omogočimo priložnosti, ko lahko vadi socialne veščine. V trgovini ga spodbudimo, da (ob vas) sam plača račun. V restavraciji naj sam naroči hrano in pijačo. Po telefonu naj sam pokliče prijatelja in se z njim pogovarja. Če si želi igračo sošolca, ga spodbujajte, da zanjo sam vpraša. Večkrat povabite kakšnega njegovega prijatelja, ob katerem se počuti varnega in ga pustite, da se sam igra z njim.

Pomagajte mu preko povratnih informacij

Pohvalite ali nagradite ga za majhne korake, ki jih naredi. Nekomu je uspel reči dober dan. Pohvalite ga. Morda je nekomu pomahal. Tudi to naj ne ostane neopaženo. Če pred nekom zamrzne, se naknadno pogovorite, zakaj je do tega prišlo. Zastavljate mu vprašanja in skušajte dognati, kaj je bil njegov strah. Razpravljajte o tem, kar lahko poskusi narediti  naslednjič.

Doma se igrajte igro vlog. Vi igrajte soseda, on pa naj spregovori z vami par vljudnih besed. Potem vlogi obrnita, da bo dobil vpogled v obe plati zgodbe.

Pokažite empatijo

Kolikokrat otrok od vas sliši: »Pa saj ni nič, ne kompliciraj.« Ali pa: »Zberi se in nehaj se skrivati. Tvoje obnašanje ni za nikamor.« Namesto negativnih stavkov, ki so pogosto neučinkoviti, mu dajmo oporo. Recite na primer: »Vidim, da ti je težko in da te je sram. S tem ni nič narobe. Tudi mene je včasih sram.«

Vsak otrok zraste

Morda se vam zdi, da tega nikoli ne bo konec. Da bo za vedno ostal sramežljiv. Ne skrbite, prav vsak otrok zraste in hitro pozabimo kako je bilo.

Nikar ne vzemimo vsega skupaj preveč resno. Smeh je pol zdravja. Spomnite se svojega otroštva in mu povejte kakšno prigodo na račun sramu. Majhni koraki, ki smo jih navedli in jih lahko naredite skupaj z njim pa bodo tudi pomagali, da bo prej premagal sramežljivost in odrasel v samostojnega otroka.

Viri: https://www.webmd.com/, https://www.askdrsears.com/, https://www.parents.com/, https://www.ahaparenting.com/

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor