Kako krepiti in graditi odnos z otrokom v vsakodnevnem direndaju?

Miha Rutar
Piše: Miha Rutar
Torek, 25. februar 2020, 14:00
Image
»Zakaj me otrok ne upošteva!« je pogosta pritožba staršev. Razlogov je veliko, a eden pomembnejših je gotovo kakovost odnosa oz. občutek povezanosti. Pomembno se je zavedati, da je dober in tesen odnos z otrokom najboljše vzgojno orodje. Otroci (tako kot odrasli) želimo ugajati tistim, ki so jim (nam) pomembni. Zaradi tega bodo sledili navodilom in upoštevali meje, tudi če jim to sicer ne paše najbolj. In kar je najpomembnejše, ko bodo otroci prišli v najstništvo in bodo stopali proti odraslosti, bo odnos še edina stvar, ki jih bo držala poslušne staršem, saj bodo starši imeli le še minimalno kontrolo nad njimi.

Gradnja odnosa kot navada

Tisti znani Lennonov »Life is what happens to you while you're busy making other plans (življenje je tisto, kar se ti zgodi, medtem ko si zaposlen z drugimi stvarmi)« velja še posebej v medsebojnih In čeprav ne bo šlo vedno gladko in so konflikti neizogibna stalnica, je pomembno, da je na koncu dneva več zgrajenega kot zrušenega.odnosih. Pomembni so posebni trenutki, ko je v ospredju odnos (npr. pogovor o ranljivi temi, posvečen čas itd.), toda odnos se gradi skozi ves čas. Pravzaprav lahko vse interakcije med otrokom in staršem vrednotimo tudi skozi to, koliko gradijo odnos oz. koliko ga rušijo. Če dobro pomislimo, je veliko teh stikov nekakšna navada oz. utečena oblika interakcije (npr. kako zbudim zjutraj otroka, se poslovim od njega, ko gre v šolo, ga peljem na trening ipd.). Te majhne navade lahko gradijo ali rušijo odnos. Prav zato je ključno, da vzpostavim navado gradnje kvalitetnega odnosa – podobno kot sem si zgradil zdrave navade na drugih področjih (npr. osebna higiena, zdrava prehrana, gibanje). In čeprav ne bo šlo vedno gladko in so konflikti neizogibna stalnica, je pomembno, da je na koncu dneva več zgrajenega kot zrušenega. V nadaljevanju je nekaj spodbud za gradnjo odnosa v gneči vsakdana.

Poveži se, preden se ločiš

Navada, ki krepi gradnjo odnosa, je, da se povežemo z otrokom preden se ločimo oz. med prehodi v dnevu (npr. odhod v šolo, prihod domov, od igranja k večerji, čas za spanje itd.). To je lahko preprost pozdrav, lahko je crkljanje, morda je kakšna najina »fora« (gesta), ki je že ritualizirana (npr. poseben besedni pozdrav, petka, kepca ipd.), kratka molitev, pravljica pred spanjem ipd.. Smisel tega je, da pred temi tranzicijami, ki so za otroka naporne, naredimo čustveno ugodno izkušnjo za otroka. Lahko bi rekli, da napolnimo njegov rezervoar ljubezni. S tem bodo ti prehodi lažje tekli (brez čustvenih izbruhov, upiranja ipd.), še posebno pri mlajših.

Pomen fizičnega stika za odnos

Ko govorimo o gradnji odnosa z otrokom, ne moremo mimo fizičnega stika. Otroci (posebej najmlajši) ga potrebujejo (saj ga tudi odrasli, če dobro pomislimo) in predvsem preko njega doživljajo bližino starša. To so lahko objemi, dotiki, masaže, čohanje, petke, križ na čelo, v najstništvu ravsanje, kontaktni šport ipd.

Izogibaj se motilcem v komunikaciji

V komunikaciji se trudimo, da ni motilcev: elektronskih naprav, kuhanja ipd. Ko mi otrok govori, ga poslušam. Še posebej je to pomembno med prehodi, ko se ločujeva / srečujeva (četudi je to le preprost odhod iz avta, ko gre otrok v šolo). Tu je izjemno pomembno, da sem osredotočen na otroka, ko se poslavljam oz. se srečam po nekem času. Otroku želim prenesti sporočilo, da je zame pomemben in da ima mojo pozornost. Ko pa prideva v stik, tudi motilci ne bodo tako moteči (se lahko pogovarjava npr. tudi med kuhanjem ali vožnjo avta).

Obroki kot lepilo družine

Obroki so pomemben trenutek v dnevu, ko se zbere družina za mizo, in je priložnost, da se začutimo in povežemo. Smo takrat zbrani in povezani ali je vsak v svojem »filmu« (na telefonu, v knjigah, TV-ju, v igranju z igračami) in na hitro pojemo večerjo?

Uglasi se na otrokovo razpoloženje

Pomembno je, da sem pozoren na otrokovo razpoloženje in se zavestno uglasim nanj. Če pride domov jezen, se moram spraviti v višji energetski nivo (to sicer ne pomeni, da začnem govoriti z jeznim tonom, ampak da sem otroku energetsko kos), da ga prestrežem. In nasprotno, če pride pobit domov, ga bom zgrešil, če ga bom »napadel« s svojim navdušenjem. Namesto tega je bolje, če nežno pristopim in ga povprašam po doživljanju in dogodkih čez dan.

Ohranjati stik tudi v napetih trenutkih

Ne smem dovoliti, da se med nama nabirajo zamere in odtujenost. Odnos z otrokom mora biti »lušten«. To pomeni, da otrok globoko v sebi čuti, da sem rad z njim, da ga imam rad, ga občudujem. Če je občutek interakcije mučen, moram nekaj narediti glede tega. To je lahko še poseben izziv v najstništvu. Ko nas otrok odriva stran (»Pusti me pri miri!«, nas ignorira), je velika skušnjava, da se umaknemo in stvari se počasi »uredijo« same od sebe. A to naju počasi oddaljuje. Umik iz odnosa je smiseln v napetih trenutkih le za kratek čas, kot strateški umik, da se otrok (ali jaz) pomiri, sicer pa je ob naslednji priložnosti pomembno, da starš nazaj poišče stik. Šele ko starš vzpostavi nazaj odnos, je smiselno tudi ovrednotiti nespoštljive besede, če so se zgodile. Predvsem pa je ključno, da otrok dobi izkušnjo, da je za starša pomemben in da ga ima starš rad (tudi skozi to, da ga vzgaja in mu je mar, v kakšno osebo se otrok razvija).

Hvala vam!
Donacijska akcija je končana. Hvala vsem, ki ste nas podprli. Verjamemo, da bomo v prihodnjih dneh dosegli in presegli tudi zastavljen cilj.
0€
19.500€

98%

19.106€
Akcija se zaključi:
30.06.2020

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.