Kaj najstnikovo igranje igric pove o nas starših?

Janja Grilc
Petek, 25. oktober 2019, 5:00
Image
Starši najstnikov smo skoraj vsakodnevno postavljeni pred nove izzive in situacije, ko je v komunikaciji z najstnikom potrebno odreagirati hitro, a premišljeno in preudarno, torej z zavestjo, da imajo naše besede in odločitve vpliv tako na čustven odziv kot na vedenja našega mladostnika.

Vzemimo primer igranja igric. Recimo, da je bil družinski dogovor tak, da dvanajstletnik lahko igra igrice do dve uri čez vikend. Pa najstnik dogovor prekrši in ga zalotimo pri drsanju po ekranu tudi med tednom. Kaj lahko naredimo? 

Imamo več možnosti:

  1. Se preprosto ne odzovemo in spregledamo kršen dogovor.

  2. Uvedemo prepoved igranja igric, dokler nekje drugje ne dokaže, da je vreden zaupanja in ne-kršenja dogovorov.

  3. Mu brez besed in možnosti pojasnila vzamemo telefon ali igralno konzolo za en teden ali mesec (sploh, če je bil tak ukrep že vnaprej postavljen).

  4. Se usedemo z najstnikom in preverimo, kaj se z njim dogaja, zakaj je dogovor kršil, kakšne razloge ima za to, kakšne posledice bo ta njegova odločitev prinesla. Najstnika povabimo, da sam predlaga morebitne rešitve.

  5. Začnemo z dolgo pridigo, kako so igrice zasvojljive, škodujejo razvoju možganov, zdravju itd.

  6. Ga naderemo, da je lenuh in za nobeno rabo oziroma naštejemo nekaj njegovih slabosti. 

  7. Mu dodelimo kazen: popoldan ne sme s prijateljem na igrišče, pospraviti mora celo stanovanje. 

  8. Spregledamo prekršek in se dogovorimo o posledicah ponovnega kršenja dogovora in se naslednjič tega strogo držimo.     

Možnih starševskih odzivov je seveda še več. Ključno vprašanje je, kaj starš v takšni ali podobni situaciji, ko se je potrebno odzvati skoraj v milisekundi, doživi. Je popolnoma miren, se dosledno drži vnaprejšnjega dogovora in se ne vznemirja nad besnimi Ključno vprašanje je, kaj starš v takšni ali podobni situaciji, ko se je potrebno odzvati skoraj v milisekundi, doživi.reakcijami mladostnika in krivico, ki jo le-ta morebiti čuti. Mirno reče, da bosta z mamo/očetom sporočila ukrep, ko se pogovorita. Je tako jezen in razočaran nad otrokovim kršenjem dogovora, da otroka spregleda in se osredotoči le na svoje občutke ter ga nemudoma kaznuje, celo žali, ali pa mu moralizira, brez da bi z njim vzpostavil odnos. Brez vživljanja v otrokov svet ostaja na svojem bregu. Mogoče se tako boji otrokovih jeznih, včasih prav besnih reakcij, ko mu postavlja meje, da preprosto spregleda kršen dogovor. Ob tem namreč lahko začuti, da ga otrok zavrača, ga nima rad, je najslabši starš na svetu, ker mu nič ne dovoli itd. Pomembno je le, kaj čuti in si želi otrok. Celo zlije se z njim, ga želi zaščititi pred morebitno bolečino zavrnitve in popusti vsem njegovim kapricam. A ob tem izgubi sebe, svoje potrebe in vrednote.

Se je možno srečati nekje vmes in ne le razumeti, temveč tudi začutiti oba svetova, svojega in obenem otrokovega? Je to početje sploh smiselno? Kajti to bi pomenilo sledeče. 

  • Da se moramo zelo dobro poznati. Zavedati se moramo, kaj se z nami dogaja v neki situaciji, kako se odzivamo na stresne situacije, kako delujemo v medosebnih odnosih, ali smo zmožni ostati v tem sedanjem trenutku in z osebo, ki je pred nami, brez da bi nas spomini odnesli v pretekli svet slabih izkušenj.

  • Da si moramo vzeti dovolj časa. Da ne le poslušamo, ampak da tudi slišimo in razumemo pomene otrokovih besed in vedenj. Da ga začutimo.

  • Da poznamo otrokove posebnosti, temperament, kaj ga umirja in vznemiri, kako se sooča z dolgčasom, s tesnobo, bolečino, zavrnitvijo … Lahko da je začel igrati igrice, ker je v šoli dobil cvek in je z begom v nerealni svet želel zmanjšati tesnobo. Mogoče je osamljen in nima prijatelja ali pa se z njim poveže le preko igrice. Se dolgočasi in je igrica edina privlačna stvar, ki mu pade na pamet. Potrebuje našo pozornost in bližino. 

Saj vem. Rekli boste, da je rešitev zelo preprosta: dogovor je bil, otrok ga je kršil, odgovornost za posledice naj nosi sam. Pa je res tako preprosto? Kje pa je tu odnos?

foto: storyblocks.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Primož Cankar
Torek, 29. oktober 2019, 19:13

Členek bi lahko bil mirno sledeč in bi sporočil povsem isto, samo ne bi potrošil 3 minute časa bralca:
"PRIMER: Družinski dogovor je tak, da dvanajstletnik lahko igra igrice do dve uri čez vikend. Pa dogovor prekrši in ga zalotimo pri drsanju po ekranu tudi med tednom. Kaj lahko naredimo?

ODGOVOR IZVESTE NA SEMINARJU "KAKO BITI SOČUTEN IN ODLOČEN STARŠ UPORNIŠKEMU NAJSTNIKU", ki bo potekal ... :)

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana