Je masturbacija res zdrava in normalna?

Polonca Sokol
Sobota, 20. julij 2013, 5:00
Image
worried-man
 Psihologi so mnenja, da je samozadovoljevanje zdravo, normalno, če ne celo nujno za zdrav razvoj posameznika.

Na internetu praktično ne boste dobili mnenja (razen na verskih straneh), ki bi temu mnenju nasprotoval, čeprav se tudi to počasi spreminja (glej npr. spletno stran gibanja NoFap za življenje brez masturbacije).

Toda bili so časi, ko je stroka menila, da iz neživega nastane živo ter da je zemlja ploščata. Ni potrebno dosti, da nas to spodbudi k širšemu pogledu in temu, da začnemo razmišljati drugače.

Psihologi se seveda za današnji čas ne motijo. Samozadovoljevanje je normalno, je zdravo in celo priporočljivo, da tako sprostimo frustracije. Toda to drži samo v svetu, ki smo ga zreducirali in oddaljili od čustev, duhovnosti in altruizma.

Spolni odnos med dvema osebama ima tudi simbolni pomen: predstavlja svobodno, popolno in zvesto ljubezen.

Če objem postane le poteza, ki jo izvedem, ker potrebujem novo dozo dopamina, ki me osrečuje, če je moje telo le preplet kemije in fizike, če je svet le še matematika in če pacient postane ena od cifer te matematike in ne več človek, če so zvezde le mešanica matematike in fizike in ne več čudovito stvarstvo, če sem samo še skupek stresnih, spolnih in drugih hormonov ..., tedaj je najbrž tudi samozadovoljevanje edina logična in sprejemljiva oblika sproščanja frustracij.

Vendar pa človek ni samo to. Človek je celostno bitje, telesu (njegovi kemiji, fiziki, matematiki) so enakovredna tudi čustva, duševnost in duhovnost.

Samozadovoljevanje oddalji telo človeka od njegovih čustev, duhovnosti in duševnosti ter tudi od bistvenega pomena spolnih odnosov. Seks med dvema osebama ima simbolni pomen – predstavlja svobodno, popolno in zvesto ljubezen. Samozadovoljevanje pa ni nič drugega kot iskanje samega sebe, smiljenje samemu sebi, šibkost ter nemoč obvladati lastna poželenja (ki sama na sebi seveda niso slaba, ampak nam omogočajo doživljanje prave ljubezni z ljubljeno osebo).

Samozadovoljevanje je poveličevanje sebe in nesposobnost sebe v polnosti podariti drugemu. Fantaziranje, ki je ponavadi reden spremljevalec samozadovoljevanja, samo kaže na to, da ne živimo v stvarnosti, temveč v nekem drugem, nerealnem svetu.

 

Samozadovoljevanje v zakonu

Ko nekdo sebe raje razvaja kot pa podarja in ko je orgazem ločen od akta spolnosti, ljubezni in tega, kar le-ta prinaša, je stati pred oltarjem in si podariti poročne zaobljube dejansko le prazen obred.

Mož, ki se samozadovoljuje, bo prenesel fantazije v domačo splanico, na svojo ženo. Pravzaprav bo seksal s svojo domišlijo in ne ljubil svoje žene. Tako je žena zreducirana na objekt, ki bo zadovolil želje moža, in ne na osebo, kateri se je mož podaril v polnosti ljubezni.

Sometimes the right thing and the hard thing are the same thing.

Je to ljubezen? Je to izpolnjevanje poročne zaobljube? Kako se počuti žena, ki ve, da se mož samozadovoljuje? Se čuti ljubljena in vredna, zadostna in pomembna svojemu možu? (Velja seveda tudi obratno.)

Morda pa psihologi vendarle nimajo vedno vsega prav?

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
re:
Ponedeljek, 25. oktober 2010, 16:03

[quote=Hal]Članek ne govori o boljših medsebojnih odnosih, ampak si jemlje pravico vsiljevati neke poduhovljene in religiozne simbolne pomene seksa kar vsem. In avtorica se počuti celo kompetentna presojati o psihičnem stanju neke osebe, na podlagi tega, ali se samozadovoljuje.[/quote][quote=Hal]Članek ne govori o boljših medsebojnih odnosih, ampak si jemlje pravico vsiljevati neke poduhovljene in religiozne simbolne pomene seksa kar vsem. In avtorica se počuti celo kompetentna presojati o psihičnem stanju neke osebe, na podlagi tega, ali se samozadovoljuje.[/quote]

če vi lahko poveste svoje mnenje zakaj ga drugi ne bi smeli..?

re: re:
Ponedeljek, 25. oktober 2010, 18:48

[quote==)][quote=Hal]Članek ne govori o boljših medsebojnih odnosih, ampak si jemlje pravico vsiljevati neke poduhovljene in religiozne simbolne pomene seksa kar vsem. In avtorica se počuti celo kompetentna presojati o psihičnem stanju neke osebe, na podlagi tega, ali se samozadovoljuje.[/quote][quote=Hal]Članek ne govori o boljših medsebojnih odnosih, ampak si jemlje pravico vsiljevati neke poduhovljene in religiozne simbolne pomene seksa kar vsem. In avtorica se počuti celo kompetentna presojati o psihičnem stanju neke osebe, na podlagi tega, ali se samozadovoljuje.[/quote]

če vi lahko poveste svoje mnenje zakaj ga drugi ne bi smeli..?[/quote]

Točno to. Če mi, kristjani, povemo kaj mislimo, potem smo že vsiljivi, če pa drugi govorijo naumnosti, pa pač povejo mnenje, ker imajo svobodo govora. Bodimo vsaj pošteni - če lahko govori en, lahko tudi drugi.
Članek je SUPER!!!!

Sreda, 27. oktober 2010, 15:44

Ni problem če se zadovoljuješ ali ne. Sprejeti je treba določene stvari,ki so značilne za človeka.Se pravi že ob rojstvu nam je bila dana resnica na dlan oz. občutek,da najdemo idealno osebo s katero bomo seveda ustvarili večen in kvaliteten odnos.Ampak vse bolj odraščamo vse bolj se znajo pojavljat konflikti.Se pravi dejstvo je,da nam je narava vcepila potrebo po ljubezni in ljubezen naj bi bila še na začetku,ko ni še nič zrelega veličasten občutk lagodja. svet je prepojen z ljueznijo tako deluje in se vrti za tem pa se ljudje silno ženemo itn. da ne bom šel predaleč se vrnim na prvi konflikt,ki sem ga omenil in sicer ko smo enkrat v poberteti si želimo seksa in ljubezni biti ljubljen seveda se počutiti še bolje kadar čutita to ekstazo oba hkrati.ampak zavedati se je treba,da je to na začetku samo nek ego potreba po idealizmu,ker ob tem čutimo sebično lagodje zato takrat začnemo razmišljati o samozadovoljevanju in se začnemo prepuščati nekim fantazijam oz nekemu idealizmu.treba pa je narediti korak naprej,ker ljubezen nam je usojena in ni nič velikega. Če ostanemo na točki ljubezni,ki nam ne daje nič kot nekega lagodja, potrebo po mastrubaciji na vse načine v večini ko smo poročeni in ko nismo naša fantazija nima meja in nam se začne potiho ustvarjati konflikt katerega moramo kot zrela odrasla oseba prebroditi, dozoreti v tem pogledu in sprejeti,da ni vse mastrubiranje ampak,da je to povezano z ljueznijo in lepoto,ki jo človek čuti,če pa si želi kvaliteten odnos pa ni dovolj ostati na tej točki in narediti je potreno korak naprej.ŽIVLJENSKA RESNICA,LJUEZEN JE KOT TEMELJ HIŠE KI SE S ČASOMA POZABI ČEPRAV VEMO,DA JE TAM IN BREZ KATREGA HIŠA NE MORE STATI. ČE BOMO OSTALI EGOISTI IN SE GNALI ZA LJUEZNIJO BOMO OSTALI ZA VEDNO SAMO NA TEMELJIH,BREZ HIŠE.

Ponedeljek, 15. november 2010, 22:42

Obstaja Luthrovo pravilo o pogostnosti spolnih odnosov, \"2x na teden ne škodi ne meni ne njej.\" Obstaja pa tudi Rugljevo pravilo, ki pravi \"če moški ne seksa vsaj 2x na dan, trpi kot Kristus\". Ker kljub poročenosti ne seksam z ženo vsak dan, ostaja odvečen libido. Samozadovoljevanje je nekakšno nujno zlo, kot fast-food, ki si ga prisiljen jesti, če ni časa za spodobno kosilo. Nikakor pa samozadovoljevanje ne zmanjša moje želje po seksu z ženo - tudi če sem dopoldne že sam 2x, mi bo zvečer še vedno zelo pasalo z ženo. In obratno - kadar se z ženo skregava, naenkrat uplahne tudi želja po samozadovoljevanju.

Torek, 16. november 2010, 8:02

In reply to by Martin Luther (not verified)

Glede samozadovoljevanja se ne strinjam s teboj Martin Luther, ker potem bi lahko rekli, da, kadar me otrok razjezi do te meje, da bi ga udarila, pa ga ne smem, je nujno zlo, da grem namlatit moža, če pa njega ni v bližini, pa vsaj sama z glavo v zid butam...

ampak komentar tvoj je pa zabaven, ga je blo luštno prebrat :)

Torek, 16. november 2010, 11:35

Martin L., če tako pogosto potrebuješ zadovoljevanje in spolne odnose (pusti Ruglja, tip je resnično čuden), si verjetno zasvojen z njimi. Mogoče bi si lahko našel strokovno pomoč. Tako boš osvobojen in bo tvoje življenje kvalitetnejše.
BTW, samozadovoljevanje zasužnjuje, postajaš od njega odvisen, kot od droge.

re:
Ponedeljek, 3. januar 2011, 2:13

[quote=Tadeja]Če bi vam nehali pridigati okoreli strici v talarjih in ženske, ki sovražijo lastno seksualnost, bi vam svet razsulo do fundamenta. Če pa še Družina neha izhajat, bo pa sploh konec. Ostane vam še napad na grde komuniste.[/quote]

uf, Tadeja - tebe bo pa lastno sovražtvo do kristjanov zaslepilo ... Če te ni že, glede na tvoje nekredibilne prispevke.

Naj podrem en tvoj tabu o seksualnosti in katolikih: sem odločna katoličanka, čim večkrat na teden pri maši, učim verouk, vodim birmanske skupine in pevski zbor. Za povrh pa še veliko seksam. Ker to se ne izključuje, veš? :)

Četrtek, 20. januar 2011, 19:11

Ja takole je - poročena sva peto leto in moja žena ima libido na ničli; preprosto se ji ne da spolno občevati, kot se ji tudi ne da iti v hribe ali smučati. Ne krivim je za to, verjetno je kriva naporna služba, kjer je pod hudim pritiskom, sicer pa ne bi mogel reči, da sva kadarkoli imela redno spolne odnose oz. \"urejeno, zadovoljivo, razveseljivo spolno življenje\" (pa karkoli naj bi to sploh bilo). V vsej najini zgodovini je izjema spolnosti ter erotične privlačnosti in erotične energije poln teden počitnic, ki sva ga preživela skupaj pred poroko - to mi je dalo upanja, da je med nama tudi kaj telesne privlačnosti in da je tudi v njej želja po tovrstnem predajanju. Danes vsak večer zaspi z otroki, ki jih dava spat skupaj, potem pa se jaz malo prestavljam naokoli, kaj pospravim, buljim TV in igram igrice. Imam jo neizmerno rad - njo in najine otroke in prepričan sem, da je to vzajemno. Spolne odnose pa imava približno enkrat na štiri mesece, torej nekajkrat letno, pa še za te sumim, da se vanje \"prisili\", ko opazi, da me je telesno nehala zanimati. Ob najinih redkih zbližanjih pravi, da ji spolnost ugaja, vrhunca pa z občevanjem še ni doživela kljub mojemu trudu. Glede spolnih odnosov sva se večkrat poskušala celo \"dogovoriti\", vendar je med ljubkovanjem, ki je vedno bolj in bolj le z moje strani, zaspala. Poleg vsega imam tako še slabo vest, da jo silim v nekaj, česar noče, občutek torej, kot da jo posiljujem (dobesedno). Opažam tudi, da so ji vsi nauki o čistosti škodili, namesto da bi ji pomagali in tako včasih pove, da bi grešila in se počutila umazano, če bi \"dala pobudo\" ali se me dotaknila.
Ob tako redkem spolnem udejstvovanju opažam, da mi, kljub mojim letom (32) libido že peša, kar me koneckoncev ne čudi. Včasih se zato [b]namenoma samozadovoljujem[/b], da ne bi ta del mene popolnoma zamrl. In to rad počnem? SEVEDA BI RAJE SEKSAL, S SVOJE ŽENO, JASNO, DA! In bi me motilo, če bi izvedel, da se ona samozadovoljuje? Ne, in upal bi, da ji je ob tem lepo, ker ji iz srca privoščim. Če pa bi izvedel, da to počne vsak dan, mene pa odriva, češ, da ji ni do tega in da bova morda ponoči ali pa jutri, drugič..., verjetno ne bi mogel razumeti. Hkrati se mi zelo smili, ker mislim, da pravega poželenja po zakoncu sploh ne pozna in je spolnost ne razveseljuje in zadovoljuje, kar se počasi dogaja tudi meni. Če pa bo prišel dan, ko bo zamenjala službo, razčistila pri sebi in svojih strahovih (pri čemer ji bom stal ob strani) in si zaželela v zakonu tudi spolnosti, bom takrat vsaj želel vedeti, če sem je vsaj fizično še sposoben. In kako se o da ugotoviti brez samozadovoljevanja?!

Četrtek, 20. januar 2011, 22:46

Tudi jaz sem odrastla z nauki o čistosti pa zato še vedno uživam v spolnih odnosih in jih imava z možem veliko in to zeloooo zadovoljujoče. Ni kriva vera, lrščanstvo, vzgoja, to je v njeni glavi problem, da se počuti umazano. Ali je imela pa res čudne starše.

Petek, 21. januar 2011, 4:12

In reply to by teja (not verified)

draga teja, zavidam vama to vajino srečo in vama jo iz srca privoščim, morda mi je tudi žal, da nisem našel žene ki bi bila v tem pogledu kot si ti... Kaj pa bi ti počela na mojem mestu? Si sploh lahko predstavljaš?
pa lep dan!

Petek, 21. januar 2011, 22:08

Ne, ne predstavljam si. Meni spolni odnosi veliko pomenijo in precej trpim, če imava že krajše pavze, npr. 2 tedna. Počutim se nepovezano z njim. Pa ne, da se ne da povezati na več ravneh - se da in se mora!, a Bog je dal spolnost z nekim namenom, ne? Dva bosta eno TELO in ena duša. Naprej omeni telo. Torej je telo pomembno. Mogoče bi jih lahko pomagal kakšen psiholog ali psihoterapevt, da ji pomaga prebroditi ovire, ki jih ima. Kot si omenil, da jih ima. Hudo mi je, da imaš takšne preizkušnje. Morda zgledajo manjše kot od nekoga drugega, a samo na prvi pogled. V resnici so precej velike. Vsakemu je namenjen njegov del trpljenja, da pride do zveličanja.
Upam, da bosta z ženo uspela nekako te stvari prebroditi, da se bo osvobodila in zadihala s polnimi pljuči. Če je enkrat našla srečo v spolnosti, jo gotovo lahko še najde. Upam, da jo skupaj najdeta!

Nedelja, 23. januar 2011, 2:03

In reply to by anonymous_stub (not verified)

tT, to mora biti zelo zelo boleča situacija in po mojem ni dobro, da v tem samo tiho trpiš in s samozadovoljevanjem preverjaš svojo fizično zmožnost (ker si predstavljam, da mora ob tem še bolj boleti misel, da bi to pravzaprav želel doživljati s svojo ženo, in da za tem verjetno ostaja občutek praznine). Po mojem je nujno, da začneta skupaj to reševati - najprej iskati razloge, zakaj je tako, kot je, ker na dolgi rok lahko začne to krhati vajin odnos v celoti, vaju odtujevati, kolikor nista že. Pa ne zato, ker bi bila telesno nepotešena in bi zato \"eksplodirala\" ali kaj podobnega ;) (kot bi nekateri radi prikazali), ampak ker se v spolnosti najgloblje (in lahko tudi najbolj boleče) kaže podoba odnosa in intime dveh ljudi na sploh. Če spolnost kar odrivata iz svojega življenja in če se o tem nista sposobna niti dobro pogovoriti, potem je možnost, da nekaj močno škripa in da z vajino intimo nekaj ne štima.
Mislim, da je pametno, da ženo na zelo lep način spodbudiš, da začne iskati razloge za pomanjkanje vsakršne spolne želje, ker gotovo tudi njo boli (čeprav na zunaj izgleda samo nezainteresirana). Razmišljajta o tem, kako njena služba, če je tako naporna, v celoti vpliva na vajin odnos, družino ... Ali res ne gre drugače? Kaj je vzrok njeni utrujenosti in brezvoljnosti na sploh? Je mogoče tu zraven še kaka psihična bolezen, depresija? Ima morda kake travmatične izkušnje iz preteklosti, otroštva, morda kakega odnosa? Njen odnos do telesa na sploh? Telo pogosto kaže neko bolečino iz notranjosti, ki ga lahko - spolno željo pa sploh! - močno hromi. Mislim, da se imata tu veliko veliko za pogovoriti in da je smiselno priti stvari do dna, če želita ohraniti nek lep odnos in družino. Po mojem je tale situacija glede spolnosti samo pokazatelj nekih globljih težav najprej pri njej sami, nato pa v vajinem odnosu.
Je sicer precej normalno, da ob naporni službi in majhnih otrocih zmanjka energije za spolnost. Ampak dokler se zakonca lahko o tem pogovarjata in sta nekako pomirjena s tem in nekako čutita vsaj kanček želje (čeprav zvečer izčrpana nimata moči za kako akcijo), ni nobene panike. Če pa v tem vsak zase tiho trpita in se čutita zavrnjena, zanemarjena, nerazumljena, je to hudo hudo narobe ...
Vera pa tudi nikakor ne bi smela biti vzrok težav, tako da če misliš, da je preko neke čudne verske vzgoje dobila občutek, da je spolnost nekaj umazanega, čim prej razjasnita tudi to. Teologija telesa Janeza Pavla II. prinaša enkratna sporočila o telesu, spolnosti, zakonu in bi morda lahko bila zelo odrešujoča za ta njeno zgrešeno predstavo. Ne dolgo nazaj je izšla knjiga Dobra novica o spolnosti in zakonu (C. West, založba Družina) - morda tam najdeta kaj dobrega in odrešujočega zase, kako iztočnico za pogovor ... Reševati stvar zgolj na telesni ravni, kot trenutno poskušaš sam, pa sigurno ni pravi pristop, ampak razdaljo med vama samo še poglablja in še bolj ruši že tako načeto intimo. Vse dobro, upam, da vama uspe!

Nedelja, 23. januar 2011, 2:07

In reply to by *_* (not verified)

... (nadaljujem) Teologija telesa Janeza Pavla II. prinaša enkratna sporočila o telesu, spolnosti, zakonu in bi morda lahko bila zelo odrešujoča za ta njeno zgrešeno predstavo. Ne dolgo nazaj je izšla knjiga Dobra novica o spolnosti in zakonu (C. West, založba Družina) - morda tam najdeta kaj dobrega in odrešujočega zase, kako iztočnico za pogovor ... Reševati stvar zgolj na telesni ravni, kot trenutno poskušaš sam, pa sigurno ni pravi pristop, ampak razdaljo med vama samo še poglablja in še bolj ruši že tako načeto intimo. Vse dobro, upam, da vama uspe!

Sreda, 2. marec 2011, 14:32

Mi2 z možem razadi zdravstvenih razlogov nisva imela spolnih odnosov že 9 mesecev. Je težko, res je. A se zato še ne zadovoljujem. Čakam, čakam, da bom spet z njim, ki ga ljubim, kateremu sem se zaobljubila in se vsa predala. Najine pavze nočem umazati s takimi dejanji, ki me ne gradijo, ampak me notranje uničujejo, rušijo, mažejo in s tem tudi najin odnos. Najin odnos, najina spolnost, vse je posvečeno, vse diha prisotnost Boga. Kako naj bi to zavrgla za spolno zadovoljitev?

Si pa mi2 zato ljubezen kaževa še na druge načine: darilca, pisemca, majhne pozornosti, ljubezenske besede, skupni sprehodi, klepet ob kavici, resni pogovori ob kakšni prebrani knjigi, dejanja ljubezni (ko namesto drugega pomiješ posodo, obesiš cunje, pripraviš kosilo....).

Torek, 1. marec 2011, 18:49

Kaj naj ti rečem, Žaba ... Mene toooliko bolj napolni, zadovoljuje in osrečuje, če me ljubi mož. In dokler me hoče in zmore - zakaj bi se sploh hotela sama? ;)
(govorim o telesnem ljubljenju, ne o sprejemanju same sebe, da ne bo pomote)

Torek, 29. marec 2011, 18:08

Se strinjam, masturbiranje je zelo škodljivo. Lahko dobiš izpuščaje, ti zraste nos, in nastane impotenca. Vse previrjeno. :)

Sreda, 30. marec 2011, 10:02

Eh, Jernej, če ti je v puberteti zrasel nos, je to normalno, nič se ne sekiraj. Tudi akne in izpuščaji so v puberteti normalni - verjamem, da ti je malo neprijetno pred dekleti, ampak verjemi, da bo minilo.
Če pa imaš težave z impotenco, potem je to večji problem.

Ampak definitivno pa to ni povezano s tvojim drkanjem. ;) Šalo na stran...

Tista škodljivost se kaže od znotraj. Če so ti stvari danes smešne, ti morda čez leto ali več ne bojo več. Poznam jih mnogo, ki so se norčevali iz tega, pa so, če so s partnerjem zgradili resnično globok odnos, danes vsi istega mnenja, ki se sklada z zgornjim opisom...

Ponedeljek, 4. april 2011, 14:44

Problem je v nesorazmernosti moške in ženske potrebe po spolnosti. Če bi imel mož štiri žene, bi šel k vsaki 2x tedensko, on bi pa dobil vsak dan - prav gotovo ne bi imel še potrebe po masturbaciji. Ker pa živimo v monogamni družbi, je masturbacija edini možni ventil za korekcijo tega nesorazmerja.

re:
Ponedeljek, 4. april 2011, 17:03

[quote=Nepotešen]Problem je v nesorazmernosti moške in ženske potrebe po spolnosti. Če bi imel mož štiri žene, bi šel k vsaki 2x tedensko, on bi pa dobil vsak dan - prav gotovo ne bi imel še potrebe po masturbaciji. Ker pa živimo v monogamni družbi, je masturbacija edini možni ventil za korekcijo tega nesorazmerja.[/quote]

Kriza, no. Pa saj nisi žival!! Kaj nisi človek = se lahko kontroliraš? Moj mož pravi, da je to samo izgovor.

Ponedeljek, 4. april 2011, 17:29

če pa tvoj mož tako pravi, potem je pa sigurno res!

Tina Jakše
Ponedeljek, 4. april 2011, 20:50

In reply to by žaba (not verified)

Je več moških ki trdijo enako kot njen mož in jaz jim verjamem. Ostalim se pa pač ne da niti malo odpovedat kakšni stvari - saj dandanes je povsod tako - hočemo takoj, vse, brez težav,...

Ponedeljek, 4. april 2011, 18:01

Glede na to, da je moški, bo verjetno malo več vedel o moškem doživljanju kot ženske, ne? In ja, zaupam mu in mu verjamem, ker je pokončen človek, ki živi vrednote v katere verjame. Je resnično človek v najlepšem pomenu besede in po katerem se zgledujem.

Anonymous
Torek, 26. julij 2011, 12:40

Na to temo priporočam naslednjo literaturo:

Peklenska gugalnica
V senci interneta
Ne recite temu ljubezen

Petek, 21. januar 2011, 4:01

Pa še drugi del posta, ki se je očitno izgubil:
Hkrati se mi zelo smili, ker mislim, da pravega poželenja po zakoncu sploh ne pozna in je spolnost ne razveseljuje in zadovoljuje, kar se počasi dogaja tudi meni. Če pa bo prišel dan, ko bo zamenjala službo, razčistila pri sebi in svojih strahovih (pri čemer ji bom stal ob strani) in si zaželela v zakonu tudi spolnosti, bom takrat vsaj želel vedeti, če sem je vsaj fizično še sposoben. In kako se o da ugotoviti brez samozadovoljevanja?!

Četrtek, 16. september 2010, 15:17

Ja seveda. Ko ostanete brez parterja, otrok...se vam svet podre,meni pa še vedno ostane samozadovoljevanje. Odvisnost od svojega telesa ali pa odvisnost od drugi ljudi, stvari je nekaj čisto drugega.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem