Hodim v šolo, a moja šola nima štirih sten – »unschooling«

Gita Mateja de Laat
Četrtek, 2. junij 2016, 16:13
Image
unschooling1
Si jo lahko predstavljate? Šolo, ki nima štirih sten? Pa tudi učnega načrta, urnikov in ravnatelja ne?

Verjetno težko, saj smo tako zelo navajeni, da se učenje odvija znotraj zgradbe, ki ji rečemo šola in poteka po natančno določenem načrtu, tako glede vsebine kot tudi časovne razporeditve posameznih predmetov.

Res je, da mnogi otroci ne marajo šolskega dela, toda to še ne pomeni, da ne marajo učenja. Morda jih snov, ki se je morajo naučiti v danem trenutku, ne zanima. Ali pa enostavno čustveno in kognitivno niso dovolj zreli, da bi določeno snov lahko usvojili. Za mnoge otroke je šolanje tako lahko boleča prisila.

A obstajajo tudi drugačne poti pridobivanja znanja.

»Unschooling« – učenje brez učnega načrta in ocen

Eden izmed njih se imenuje »unschooling« ali po slovensko »odšolanje«. Sam izraz se mi osebno zdi malce ponesrečen, a bistvo, ki ga želi sporočiti, je, da učenje lahko poteka tudi zunaj šole, brez togega učnega načrta in ocen.

Nekega splošnega recepta za uspešen potek unschoolinga ni, saj je unschooling način učenja, ki se povsem prilagaja posameznemu otroku. Njegova najpomembnejša značilnost je to, da ima otrok popolno svobodo v svojem učnem procesu. Lahko bi ga poimenovali tudi »naravno učenje«, »izkustveno učenje« ali »neodvisno učenje«.

Unschooling je učna metoda, ki je v okviru šole, kot jo poznamo danes, praktično neizvedljiva.

Unschooling spoštuje naraven potek otrokovega razvoja

Otrokovo učenje in spoznavanje sveta se začne z rojstvom. Morda celo že prej. Starši prva leta otrokovega življenja z zadovoljstvom opazujemo njegovo zavzeto spoznavanje okolja, pri čemer otrok sledi svoji lastni notranji iniciativi in tempu. Otrokova želja po učenju in napredovanju je več kot očitna.

A kmalu gredo otroci v šolo. Tudi šole si sicer želijo, da bi otroci napredovali in se veliko naučili. A ker šole hočejo, da otrok usvoji točno določeno znanje, ob točno določenem času na določen način,  s tem prekinejo naraven potek otrokovega razvoja. Otroci pa so si različni, tako glede ritma razvoja kot tudi glede zanimanj in talentov.

Ker učna snov ne sledi otrokovim zanimanjem, ne nagovarja njegove radovednosti. Posledica tega je seveda izguba motivacije za učenje. Mnogi otroci ob vstopu v šolo niti niso dovolj čustveno in kognitivno zreli, da bi bili v šoli lahko uspešni. Pri metodi unschooling teh težav ni.

Unschooling popolnoma sledi otrokovim zanimanjem in ritmu učenja, s čimer upošteva tudi stopnjo razvoja, na kateri se otrok trenutno nahaja. Tako je otrok v svojem procesu učenja popolnoma svoboden.

unschooling2

4 nujni pogoji za uspešen unschooling

Osebno sem mnenja, da obstajajo štirje nujni pogoji za uspešno izpeljavo unschoolinga:

1. Trdno zaupanje v otrokovo naravno potrebo po učenju.

2. Védenje, na kakšen način otrok dojema in spoznava svet. Se lažje uči s pomočjo branja zgodb ali preko praktičnega delovanja? Se lažje osredotoči v tišini ali ob najljubši glasbi? Je v svojem učnem procesu najbolj učinkovit kadar se uči sam, ali z drugimi otroci? Zanimivo je tudi dejstvo, da nekateri otroci snov najlažje osvojijo tako, da se pri tem gibajo.

3. Poznavanje otrokovih zanimanj, potencialov in nagnjenj. Se moj otrok z lahkoto nauči tujega jezika ali pa naravnost obožuje matematiko? Neznansko rad riše ali pa ima natančen posluh za tone? Morda je pa navdušen športnik?

4. Na podlagi zgornjih treh točk, omogočiti pogoje, da se bo učni proces otroka lahko razvil. Otrok naj ima na razpolago dovolj materiala in virov, da bo lahko sledil svojim zanimanjem in razvil svoje talente.

Na tak način ustvarimo konstruktiven okvir za otrokovo učenje in hkrati negujemo njegovo motivacijo za učenje.

Učim se, ker me življenje fascinira

Velik del unschoolinga temelji na konkretnem delovanju, ustvarjanju, početju. Pa ne samo zato, ker bi nam te stvari koristile, temveč tudi zato, ker je to fascinantno. Učenje preko izkušnje ali na podlagi lastnega zanimanja ustvarja neko energijo, občutke zadovoljstva, ki jih učenje po učnem načrtu večinoma ne more dati.

Otrokovo početje in delovanje, če je svobodno, ima zanj vedno nek smisel, čeprav ga odrasli pogosto ne moremo videti. Kot tako, otroku prinaša zdrav čustven in kognitiven razvoj in dragoceno znanje in sposobnosti.

Za otroke so branje, pisanje, igranje s števili, spoznavanje preteklosti in družbe v kateri živijo, razmišljanje, premišljevanje in čudenje nekaj popolnoma naravnega.

Unschooling ni učenje brez staršev oziroma odraslih

Vendar unschooling ne pomeni tega, da se otrok od staršev oziroma odraslih nikoli nič ne nauči. Tudi ne pomeni tega, da se otrok ves čas uči čisto sam, brez pomoči in vodstva odraslih. Ne pomeni tega, da odrasli opustijo aktivno vlogo v otrokovem učnem procesu in zgolj upajo, da se bo iz tega 'kaj dobrega izcimilo'.

Unschooling je način učenja, v katerem odrasli in otroci sodelujemo tako, da odrasli otrokom  omogočimo primerno okolje, da se bo njihov proces učenja optimalno odvil. To dosežemo s primernimi učnimi materiali, obiski kulturnih ustanov, izleti v naravo, pogovori, refleksijo itd. in nenazadnje tudi s svojim zgledom in držo v življenju nasploh.

V središču učnega procesa je otrok in ne učna snov

A bistvo unschoolinga je naslednje: v središču učnega procesa stoji otrok in ne znanje oziroma učna snov, kot se dogaja v šolah.

Ste se kdaj vprašali, kdaj in na kakšen način ste si pridobili znanje, ki vam je v življenju najbolj koristilo? Zase lahko rečem, da sem si to znanje pridobila šele po končanem uradnem šolanju, na lastno iniciativo, ko sem sledila svoji motivaciji.

Lahko bi zaključila z mislijo, da je tista prava šola življenje sámo; šola, ki ni omejena na štiri stene.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9 do 12 let)

januar - april 2020

Novo mesto, Ljubljana, Celje, Koper,
Kobarid