Gravitacija, trenje in nihanje otroke naučijo več kot moja opozorila

Sreda, 22. julij 2020, 5:00
Image
Vloga očeta pri vzgoji otrok. Tole zveni kot neprepričljiv naslov kakšnega članka, ki na dolgo in široko moralizira o tem kakšna je, oziroma bi morala biti vloga »sodobnega« očeta pri vzgoji otrok. Članka, ki ga verjetno nikoli ne bi prebral do konca, ker me že naslov ne prepriča. Saj vem - ne sodi knjige po platnicah, ampak jaz jih (žal) sodim. Ob tem pa je toliko različnih vidikov očetovske vloge pri vzgoji, da en članek ni dovolj, potreben bi bil celoten oddelek manjše knjižnice, da bi (vsaj približno) predstavili vse pomembne vidike.

Kot oče sem varuh in zaščitnik družine

Eden izmed mnogih vidikov očetovske vloge v družini (in vzgoji) je tudi to, da oče otrokom omogoči izkušnje, ki jim bodo zaznamovale odraščanje in bodo otroci iz njih črpali znanja. Znanja, pridobljena na »trši«, bolj boleč način.

Meni osebno je vedno znova težko, ko moram zavestno odstraniti vato, v katero dobronamerno zavijam svoje otroke. V vato, s katero jih želim zaščiti in jih obvarovati. Saj to je moje poslanstvo – biti varuh in zaščitnik družini. To je moja vloga v družini – z očetovskim ščitom odbijati vse nevarnosti, ki »grozijo« otrokom.

Ta ščit pa moram večkrat odložiti. Sorazmerno z odraščanjem otrok moram dopustiti, da se jih življenjski dogodki in preizkušnje dotaknejo. Dopustiti, da se potolčejo, prevrnejo, padejo, opraskajo, pridobijo modrice ... Seveda, nikoli jih ne želim spravljati v nevarnost, ampak vseskozi loviti ravnotežje med izkušnjami (padci) in nevarnostmi.

Praske, buške, solze bolijo in učijo

Ko je eden izmed otrok plezal po plezalni steni sem bil poln nasvetov, da naj pazi, da ne pade ter da padci bolijo. Do trenutka, ko je zgrešil oprimek, se po steni na trdo popeljal do tal in se udaril ob tla, so bile moje besede le odmev v zraku. Vesel, da se ni resneje poškodoval (modrice in praske Meni osebno je vedno znova težko, ko moram zavestno odstraniti vato, v katero dobronamerno zavijam svoje otroke.zanemarimo), sem obrisal solze iz njegovega obraza. Toda ta padec je otroka naučil, da je gravitacija lahko velik problem, da padci bolijo in da previdnost nikoli ni odveč. Naučil ga je več kot vsa moja opozorila skupaj. Enako je z odrgnjenimi koleni, saj vsaka odrgnina boli. Toda trenje je del življenja. Učinke trenja otroci spoznavajo vseskozi in odrgnjena kolena jih naučijo, da z večjo pozornostjo lahko preprečijo (nezaželeno) trenje in krvava kolena, komolce ipd.  

In ko se na viseči gugalnici zaniha mimo drevesa sem sicer vesel, da se je izognil drevesu, toda že v naslednjem trenutku otrok lahko spozna, da ga nihanje lahko popelje v trk. Saj vem, da ne bo mogel razumeti, da je buška na glavi posledica njegovega odboja, ker je otrokovo telo trčilo v telo (drevo), večje mase ☺. Toda buško si bo zagotovo zapomnil in (mogoče) naslednjič izbral drugo nihajno pot.

Nimam časa za »pro et contra« argumente

In to niso le praske bolečin, ampak so praske na katerih otroci pridobijo izkušnje. Takšne, ki si jih pogosto zapomnijo bolj kot vse moje nasvete. In zato se moram tolikokrat ugrizniti v jezik, da ne zavpijem: »Pazi!«, »Ne delaj tega!«, »Ne tekaj, ker je nevarno!« itd. In v teoriji je to precej enostavno. Ko pa sem kot oče na tisti točki, ko se morem odločiti ali naj otroka »izpostavim« nevarnosti ali ne, se v meni najprej zbudi očetovski nagon zaščite in preprečitve vsakršne nevarnosti. V naslednjem trenutku se že moram odločiti. In pogosto je odločitev (pustiti tvegano ravnanje otroka) zelo težka, predvsem zato, ker zanjo nimam veliko časa. Otrok me ne bo čakal, da se jaz usedem, dam na papir prednosti in slabosti in se nato odločim, ali ga pustim v njegovi nameri ali ne. Tega časa pogosto preprosto ni. In premagati očetovski nagon zaščite mi je res težko.

Toda druge izbire nimam. Premagati ta očetovski nagon na dolgi rok pomeni, da se bo otrok iz dane situacije naučil veliko več, kot bi se, če mu ravnanja (zaščitniško) ne bi dopustil. 

Zato se moram večkrat zavestno odločiti in dopustiti, da so praske, buške in solze otrokove učiteljice. Čeprav je to težko, so odlična šola za njegovo prihodnost. 

foto: storyblocks.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.