Družinsko nasilje pušča sledove v genih otrok

Mica Škoberne
Petek, 25. julij 2014, 0:05
Image
druzinsko nasilje
Slovenijo sta v zadnjih dneh pretresla dva tragična primerna skrajnega nasilja v družini. Kako pomembno je preprečevanje in hitro odzivanje ob sumih tovrstnega nasilja, pa kažejo tudi nekatere najnovejše znanstvene ugotovitve.

Podatki slovenske policije kažejo, da nasilje v družini zavzema precejšen del njenega delovanja, saj letno obravnavajo več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju.

Da ima nasilje v družini škodljiv vpliv na najmlajše na mnogih ravneh, je že dolgo znano. Novo pa je odkritje, da posledice sežejo vse do ravni njihovega dednega zapisa. Tudi zato je aktivno preprečevanje in odzivanje na tovrstno nasilje ključnega pomena.

Več je nasilja – večja je škoda za DNK

Nedavna študija iz Tulane University School of Medicine je poporočanju Sciencedaily.com razkrila, da bolj kot so družine prizadete zaradi nasilja ali travmatičnih doživetij znotraj družine, bolj je verjetno, da bo to pustilo posledice celo na ravni DNK-ja otrok.

Otroci iz domov, ki jih je prizadelo nasilje, samomor ali aretacija enega od družinskih članov, imajo občutno krajše telomere, ki so celični kazalniki staranja.Raziskovalci so odkrili, da imajo otroci iz domov, ki jih je prizadelo nasilje, samomor ali aretacija enega od družinskih članov, občutno krajše telomere, ki so celični kazalniki staranja, v primerjavi z otroki iz stabilnih domov. Raziskava je bila nedavno objavljena v reviji Pedaitrics.

Telomere so posebne strukture na koncu kromosomov, ki preprečujejo njihovo krčenje ob celični delitvi. Krajše telomere so povezane s povečanim tveganjem za srčne bolezni, debelost, upadanje kognitivnih sposobnosti, diabetes, duševne bolezni in slabše zdravje v odrasli dobi.

»Večkrat, ko je bil otrok v svojem življenju izpostavljen takšnim dogodkom, krajše so bile njihove telomere,« je povedala vodja raziskave dr. Stacy Drury in opozorila, da povezava ostaja tudi ob upoštevanju mnogih drugih dejavnikov, med njimi družbenoekonomski položaj, izobrazba matere, starost staršev in otrokova starost.

Deklice še bolj prizadete od dečkov

V raziskavi so še ugotovili, da so negativni dogodki še bolj prizadeli deklice kot dečke, saj so imele te pogosteje skrajšane telomere. Našli pa so tudi presenetljiv varovalni učinek za dečke – sinovi mater z višjo ravnjo izobrazbe so imeli daljše telomere, vendar je bil ta učinek opazen samo pri dečkih do 10. leta.

Duryjeva pravi, da študija nakazuje,  da je družinsko okolje pomembno področje, na katerem lahko s primernimi intervencijami preprečimo škodo pri otrocih na biološki ravni.

druzinsko nasilje2

Le četrtina primerov prijavljenih

V neki drugi ameriški raziskavi o družinskem nasilju pa so ugotovili, da je bila prijavljena le ena četrtina dejanj družinskega nasilja, ki so jim bili priča otroci, v kar tretjini primerov je bil nekdo poškodovan. Zaporna kazen je doletela manj kot 2 % nasilnežev.

Posledice so zelo podobne tistim, ki jih imajo otroci, kadar sami doživijo zlorabo.Čeprav so otroci sami fizično poškodovani v 1 od 75 primerov, pa zelo pogosto doživljajo strah in tesnobo. Ti otroci tudi pogosteje doživljajo depresijo, tesnobo, nočne more, nasilje na zmenkih, težave v šoli … Posledice so zelo podobne tistim, ki jih imajo otroci, kadar sami doživijo zlorabo.

Tudi slovenski Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki velja od leta 2008, določa, da je otrok žrtev tudi, če je le navzoč pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani.

Prijavite vsak sum nasilja!

Po zakonu mora vsakdo, ki sumi, da je otrok žrtev nasilja, to prijaviti centru za socialno delo, policiji ali državnemu tožilstvu, četudi ga zavezuje poklicna molčečnost.

Po zakonu mora vsakdo, ki sumi, da je otrok žrtev nasilja, to prijaviti.Prijavo lahko vloži vsakdo – žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Vložiti jo je mogoče kadar koli.

Prijava se vloži na najbližji policijski postaji, na kateri bodo policisti začeli obravnavo. Najbolj zaželena je osebna prijava, možna pa je tudi tudi pisna ali anonimna e-prijava http://www2.gov.si/e-uprava/prijavadn.nsf

V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, ali v drugih primerih, ko je potrebna intervencija policije, je potrebno brez odlašanja poklicati intervencijsko številko policije 113.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.