»Da mora bit' matura glih spomlad…«

Mateja Kropec Šega
Četrtek, 28. maj 2020, 5:00
Image

V naši družini smo veliki filmski navdušenci. Nekatere filme pogledamo samo enkrat, k drugim pa se občasno še vrnemo. Obstaja pa tudi »arzenal« filmov, h kateremu se vsake toliko vračamo že dolga leta. To so filmi, ki spadajo bodisi v določen del leta, bodisi v določeno vzdušje, bodisi v določena čustvena stanja. Eden od filmov, ki vsake toliko redno priplava na površje, je star slovenski film Vesna. Tolikokrat smo ga že gledali, da ga znamo skoraj na pamet. Posamezne stavke iz filma v zadnjih tednih pogosto uporabimo v naših družinskih šalah. Tretji od najinih otrok stopa namreč v obdobje zrelostnega preizkusa. 

Srednješolski izzivi

Srednješolski dnevi so se vrstili z vrtoglavo naglico. Zdi se mi, da se je ravnokar odločala in vpisovala v srednjo šolo. Še vsa nebogljena in otroška. Prestrašena in negotova. Pa je šla najprej skozi prvi srednješolski dan, nova prijateljstva, nov način dela, nove predmete. Prve ocene, ekskurzije in počitnice. Polnoletnost in šoferski izpit in zaljubljenost. Leta so se stapljala eno v drugo in zdaj se končuje četrto. To pa je povsem drugačno od načrtov.

Vse je drugače od pričakovanega

Veselila se je najprej najdaljše srednješolske ekskurzije, pa maturantskega plesa, pa četvorke v mestu in piskanja s piščalkami. Končno bodo tudi oni na vrsti. Kakšne plane vse so imele s prijateljicami. Pa So koraki, ki jih mora človek narediti sam.je odpadalo eno za drugim. Dijakom je kar dolgo ostajala le negotovost, če sploh in kdaj in kako bo matura potekala in pa, seveda, izziv dela od doma. Povsem nov način, drug pristop, drugačna organizacija dneva, iskanje najboljšega načina dela pri posameznem predmetu. Sanje o pravljičnem večeru v maturantski obleki so zamenjale misli o tem, da se z nekaterimi profesorji sploh videli ne bodo več. Da se z vsemi sošolci niti objeti ne bodo več mogli v slovo. Nekateri odhajajo na študij v tujino; kdo ve kdaj in če sploh se bodo njihove poti spet prekrižale. 

In zdaj smo tam, pred preizkusom

Matura je stvar maturanta. Seveda, v to dejanje je vtkano njegovo delo vseh štirih let srednje šole. Vse se poveže v tri tedne strnjenih preizkusov, strahu, treme, molitev, napetosti, upanja na kanček sreče, znanja in naraščajoče samozavesti. Tri tedne, ko se iz zadnjih kokonov otroštva izvija mlada odrasla oseba. Seveda bo še potrebno dozorevanje do resnične, polne odraslosti, ampak zametki so tukaj. 

Podpora družine

Najina dva starejša otroka, ki sta maturirala v preteklih letih, sta sestro na zadnji finiš učenja pred maturo pospremila z opisom, kako ju je mami razvajala v njunih »tistih« dneh. Vsake toliko je od kje pričarala kakšno dobroto; zvenelo je kot nekaj, kar si človek lahko le želi. In čeprav vsi vemo, da ni čisto (samo) tako, pa je bilo izrečeno vendarle v nek znak spodbude in razumevanja. 

So koraki, ki jih mora človek narediti sam. Matura je eden izmed prvih večjih takih korakov. Seveda starši s svojimi otroki sočutimo njihov trud, da bi z uspešnim preskokom te ovire prišli do željenega cilja. A premik morajo skoraj odrasli otroci narediti sami. In potem jih čakajo novi premiki in skoki in ovire, ki jim v življenju kar ni konca. Ampak ker si zmogel prvega, lažje verjameš, da boš zmogel tudi naslednjega. Vsak naslednji te še dodatno okrepi. 

Naj bo ta, ki se bliža v teh dneh, blagoslovljen. Vso srečo in ves blagoslov, dragi maturanti!

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.