Ali krščanski pari seksamo ali imamo spolne odnose?

Eva Markovič
Sreda, 5. junij 2019, 5:30
Image
Beseda »seks« je ena tistih, glede katerih smo kristjani precej razdvojeni: nekateri jo uporabljajo brez težav, drugi jo doživljajo kot vulgarno. Z besedami seveda želimo izraziti vrednost čudovitega darila, ki nam ga podarja Bog, pri čemer se marsikomu zastavi vprašanje, ali je beseda »seks« grda, primerna ali nevtralna. Jo lahko uporabljamo, ne da bi zardevali?

Seks je v osnovi nevtralna beseda

V angleščini beseda sex označuje spolnost, spolne odnose ali spol. Beseda ni zaznamovana in nima negativne konotacije ter se uporablja tudi v krščanski literaturi. (Naslov krščanske uspešnice Sveta spolnost, ki jo lahko beremo tudi v slovenščini, je npr. Holy Sex!)

In v slovenščini? Po SSKJ-ju je beseda »seks« nezaznamovana, gre za sopomenko za spolnost oz. spolne odnose. Pri tem je zanimivo, da se definicija besede »spolnost« (ki pogosto velja za primernejšo od besede seks), glasi: »Spolnost: značilnosti in ravnanje, izhajajoče iz spolnega nagona.« Po SSKJ-ju gre tako pri spolnosti kot pri seksu za nagon, ki nima nobene zveze z ljubeznijo, da o kakšni zavezanosti ali globini niti ne govorimo.

Kaj je razvrednotilo besedo seks?

Da seks marsikdo uvršča med vulgarne besede, je krivo razvrednotenje spolnosti in način, kako se beseda uporablja. Seks se pojavlja na naslovnicah tabloidov in pornografskih spletnih straneh, nekateri ga dojemajo kot šport, s katerim se je treba začeti ukvarjati čim prej, s čim več ljudmi, na čim več načinov in se ob njem, da ne bi zanosili, seveda dobro zaščititi. V pogovorni praksi se besedo »seks« največkrat uporablja za t. i. padlo spolnost, ki ji vlada poželenje.

Smo vulgarni, če s svojim zakoncem seksamo? Naj imamo rajši spolne odnose? Ali morda ljubezensko-spolne odnose?Marsikdo zato rajši uporablja izraz »spolnost« kot nevtralni izraz za opis spolnih dejanj (v ožjem pomenu gre za spolne odnose, v širšem za vse, kar izhaja iz spolne želje in se udejanji na telesni ravni v odnosu med osebama). A tudi izraz »spolnost« ni imun na popredmeteno razumevanje. Kar vprašajte SSKJ. Ali poglejte, kaj učijo najstnike pri spolni vzgoji, kjer se vse vrsti okrog kontracepcije, spolnih bolezni in možnosti splava.

V katoliških krogih se včasih uporablja celo izraz »ljubezensko-spolni odnosi«, ki izrecno poudarja, da za kristjane spolnost ne more biti ločena od ljubezni. Kateri izraz je torej najbolj primeren? Smo vulgarni, če s svojim zakoncem seksamo? Naj imamo rajši spolne odnose? Ali morda ljubezensko-spolne odnose?

Ne potrebujemo druge besede, ampak čist odnos

Predani zakonci si svojo ljubezen na čudovit način izražajo tudi v spalnici. Teologija telesa sv. Janeza Pavla II. takšno spolnost imenuje »predokus nebes«. Upravičeno! Pri tem ni bistveno, katero besedo uporabljamo, ampak da z njo pričujemo o čudovitem načrtu, ki ga ima Bog za našo spolnost. Poklicani smo, da na področju spolnosti oz. seksa pričujemo za čistost. Ni nam treba iskati novih besed, ker so se stare »umazale«, ampak jim lahko s primerno uporabo vračamo njihov pravi pomen. Bolj ko bomo določeno besedo uporabljali v nevtralni rabi (sploh v kontekstu, iz katerega je jasno razvidno, da gre za »čisto« spolnost), bolj bomo širili njeno drugačno razumevanje.

V sodobnem svetu je nujno govoriti o izpolnjujočem seksu v zakonu (če vas zanima, poleg Svete spolnosti vzemite v roke tudi knjigo Seks, kakršnega ne poznate poljskega duhovnika in terapevta Ksaweryja Knotza). Nujna so pričevanja parov, ki so se odločili, da bodo s seksom počakali do poroke. Nujno je govoriti o seksu kot o delu čudovitega načrta, ki ga ima Bog za moške in ženske. S takšnimi ali drugačnimi besedami, a vselej spoštljivo in hkrati drzno.

Zakaj nam je težko govoriti o seksu oz. spolnosti?

Ne gre za gostilniške šale in opolzke pripombe, ampak za odprto in iskreno komunikacijo med zakoncema, zaročencema, med starši in otroki. Kristjani pogosto pazimo, da uporabljamo lepe besede, in se trudimo za čisto in ljubečo spolnost. A sveta (torej čista, ljubeča, zakonska) spolnost mora biti polna veselja, vznemirjenja in privlačnosti. Da je to mogoče, se morata zakonca naučiti o njej govoriti. Spoštljivo in hkrati neposredno morata znati izraziti svoje želje, fantazije, občutke, povedati si morata, kaj jima prinaša užitek. Znati morata reči bobu bob! Hkrati sta poklicana, da sta pričevalca, ki znata v svetu spregovoriti o zvestobi in lepoti spolnosti v zakonu.

Ni nam treba uporabljati besed, ki nam niso všeč ali ob katerih nam je neprijetno. A za katero koli besedo se odločimo, je ne pozabimo uporabljati. Naj bo to seks ali spolnost, smo v ponorelem svetu poklicani, da živimo njeno lepoto, veselje in božansko razsežnost.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Rok Kranjc
Nedelja, 15. december 2019, 19:04

Američani uporabljajo krasen izraz "to make love", po naše "ljubiti se". Sam uporabljam izraz da se ljubiva. Poznamo celo vrsto intimnosti (intelektualno, duhovno, čustveno, prijateljsko...), in krasen izraz je da sva partnerja "telesno intimna".

Primož Cankar
Ponedeljek, 16. december 2019, 11:04

In reply to by Rok Kranjc

Dobro povedano Rok. "Making Love" je dober izraz. Ljubiva se ni najbolj posrečen prevod. Ljubim "se" tudi z mamo, bratom in otroci (če si Štajerec, potem več, da rečemo "pogovarjam se steboj", "zastopim se steboj" in tudi "rad se mam steboj", oziroma "pogovarji se z menoj". "Ljubljenje" kot zamenjava za "telesni odnos" ni posrečen izraz.

Delanje ljubezni: Dejansko se s telesnim stikom ustvarja ljubezen. Odpirata se srce in duša. Če se naslonim na Janeza Pavla II, lahko razumem zakaj je omenil, da je to okus po nebesah. Ker dejansko je. Samo z globokim telesnim stikom lahko prideš do človekove duše. Lahkose že ljubimo intelektualno, čustveno in prijateljsko, vendar duhovno se lahko šele po intimnem telesnem stiku.

Pač to pradavno dejstvo je moderna civilizacije dodobra regulirala in spravila v okvire, kot je nekomu ustrezalo. Prav izkoreniniti ga ni bilo mogoče, zato so v različnih družbah ostali dovoljeni različni telesni stiki med neznanci. A vselej omejeni na površne zunanje dotike (rokovanje, objem, poljub na lice). Vse ostalo je dosledno diskriminirano na vseh nivojih. Da bi človek lahko sklepa dušna zavezništva, se mora zdaj podrediti točno določenim družbenim pravilom (recimo poroka).

Na drugi strani se spolnost zlorablja. Na trgu je množica oseb z negativnimi nameni, ki prav tako preko spolnosti dostopajo do duš žrtev in jim kradejo energijo. Če s tega stališča gledam vzdržnost s spolnostjo do poroke, lahko samo pritrdim dobremu namenu - namenu varovanja dobrih duš pred temnimi angeli (vampirji). Ampak že dolgo (če sploh kdaj) niso v klubu cerkve samo dobre duše. Osebno sem preveč prestrašen, da bi se vseživljenjsko zavezal temnemu angelu pod krinko. Razumem, da naj bi vse te priprave na zakon bodočega partnerja razgalile (razkrinkale). Ampak kaj ko je sodobna priprava na zakon nekaj dni, ali celo ena sam dan; preko spleta celo. Iz babičinih pripovedi, so se nekoč družili in spoznavali dolga leta. Na koncu je bilo res skoraj vseeno koga od "preverjenih" vzameš, saj bo z vsakim v zakonu približno isto. Spolnost bo osredotočena na razmnoževanje in moževo srečo. Manjši je spodaj, boljše. Veljale so druge kvalitete. A še zmeraj, ne glede na vsa leta poznanstev na teoretični ravni nihče ne more vedeti v kaj se bo partner spremenil, ko bo nanj prišel red za vleko voza življenja. Sam se ne bi mogel načuditi kako sem se spremenil. Bog ve kateri negativni lik mojih slovenskih moških prednikov bi prevzel, brez nenehnega analiziranja in dela na sebi? Torej naj me žena pozna 100 let, me ne bi mogla poznati takega, kot sem postal. In jaz nje ne. Ker sva nekako to čutila, sva si rekla - bo kar bo in ne zgubljajva časa s teorijo. Torej vendarle je bila neka podlaga, neko zaupanje. Nekdo bo rekle zaupanje usodi, drugi božji milosti, tretji zaupanje vase, ... ni pomembno. Making love pa vseeno drži: Vsakič, ko nama uspe, se poveževa in napolniva baterije. Spolni odnos je tudi energija, kot je denar ali sonce.

Čudovita princesa (9 do 12 let)

januar - april 2020

Novo mesto, Ljubljana, Celje, Koper,
Kobarid