Ali fantje in dekleta izražajo čustva na enak način?

Janja Grilc
Ponedeljek, 13. januar 2014, 5:00
Image
mladi
Najbrž odgovor poznate. Še zlasti, če imate v isti hiši otroke različnih spolov. Sama imam dva fanta in dve punci in razlike lahko potrdim na lastni izkušnji.

Moja sinova pogosteje kažeta čustva z vedenjem, hčerki pa z intenzivno verbalno ali neverbalno govorico.

Najstarejši sin recimo navdušenje nad slovenskimi skakalci kaže tako, da skače pred ekranom, se podi po dnevni sobi in skuša pridobiti še kakšnega člana družine, s katerim bi delil svoje občutke. Drugi sin recimo jezo (do katere prihaja zaradi različnih frustracij in občutkov nemoči) izkazuje z akcijo, včasih tudi z udarcem ali metanjem stvari.

Otroški čustveni svet se z leti in situacijami spreminja, nanj pa vplivajo različni dejavniki.

Hči, stara štiri leta in pol, veselje, srečo in navdušenje pokaže z nasmeškom, objemom in ljubkovalnimi besedami (»Mamica, kako te imam rada.«), jezo pa izrazi z veliko intenziteto, največkrat s kombinacijo verbalne in neverbalne govorice (včasih z neutolažljivim jokom, včasih s kričanjem).

V primerjavi s fantoma, ki s strahom odhajata v temno sobo, se hči pogumno sooča tudi z najtemnejšimi kotički stanovanja. Malčica pa pravzaprav skuša slediti vsem starejšim trem, saj svoja čustva pokaže zelo jasno in izrazito, z odločnim NE-jem, včasih zakriči ali vrže kakšno stvar, ko je jezna, po drugi strani pa veselje deli z nami preko objemov, nasmeškov in zaljubljenih pogledov.

Razlike po spolu so odvisne od mnogih dejavnikov

Razlike med spoloma v izražanju čustev so opazne, včasih pa tudi zabrisane in zamenjane. Otroški čustveni svet se z leti in situacijami spreminja, nanj pa vplivajo različni dejavniki, kot so družinsko okolje, socialni dejavniki, osebnostne značilnosti, razvoj možganov in drugi zunanji pogoji. Pri posploševanju moramo zato vedno upoštevati individualne razlike med otroki.

Razvojno obdobje in možgani

Dojenčki

Že pri dojenčkih lahko opazimo, da deklice bolj kot dečki »študirajo« obraze drugih, »berejo« čustva, zrejo in vzpostavljajo večji očesni stik z drugimi (predvsem z materjo) in v očeh, v obraznih čustvenih izrazih, v kretnjah ter reakcijah drugih iščejo znake potrditve ali zavrnitve. Na drugi strani so dečki bolj osredotočeni na prostor in okolico ter zaznavajo čustva na obrazih drugih ljudi bolj globalno.

babies

Predšolski in šolski otroci

Razlike v izražanju čustev se pri predšolskih in šolskih otrocih pokažejo zlasti takrat, ko so izpostavljeni tuji situaciji oziroma prepuščeni tuji osebi (na primer pri uvajanju v vrtec, prehodu v šolo, začetku interesne dejavnosti).

Razlike v izražanju čustev se pri predšolskih in šolskih otrocih pokažejo zlasti takrat, ko so izpostavljeni tuji situaciji oziroma prepuščeni tuji osebi.

Deklice takrat lahko svoja negativna čustva bolj skrivajo, jih ponotranjajo oziroma kažejo več tesnobe in žalosti. Po drugi strani pa bolj kot dečki navzven izražajo pozitivna čustva kot sta radost in veselje. Pri dečkih bolj prevladujejo negativna čustva jeze in agresije, ki se lahko odražajo v vedenjskih problemih.

Kadar so otroci v domačem okolju in med poznanimi ljudmi, pa tako dečki kot deklice čustva izražajo bolj fleksibilno in raznoliko, kajti počutijo se bolj varno in udobno, zato so razlike manjše.

Mladostniki

V adolescenci se razlike v izražanju čustev zmanjšajo oziroma se situacija lahko celo obrne. Ker se pri dekletih poveča stopnja estrogena, ki vpliva na možgansko delovanje, lahko dekleta začno kazati več vedenjskih problemov, bolj izražajo sram in imajo več občutkov krivde. Svoja notranja doživljanja lahko kažejo preko različnih psiholoških težav, kot so depresija, samopoškodovanje in motnje hranjenja. Najstnice se bolj posvečajo odnosom in iščejo socialne stike, kar jim posledično povzroča več stisk. Imajo razvitih več sposobnosti za razumevanje ljudi in učinkoviteje izražajo svoja čustva.

Fantje v mladostniškem obdobju kažejo pozitivna čustva veselja in navdušenja, predvsem kadar dražijo, izzivajo ali zasmehujejo druge osebe. Takšno vedenje lahko postane moteče, kadar se poveča tveganje za ustrahovanje in agresivno vedenje, zato ga moramo pravočasno zaustaviti. Se pa mladostniški fantje bolj kot dekleta bojijo odnosov in želijo, da jih pustijo na miru, kajti povečana stopnja testosterona, ki vpliva na del možganov, ki mu rečemo amigdala (in je pri moških večji kot pri ženskah), zmanjša željo po druženju (razen na področjih športa in spolnosti). Vpliva pa na vedenje fantov, ki zato postanejo bolj agresivni, tekmovalni, uživajo v akciji in borbi. Svoja čustva izražajo bolj kontrolirano, pogosteje jih zadržujejo zase in ne delijo z drugimi. Največ stresa jim povzroča borba za neodvisnost in avtoriteto.

Fantje v mladostniškem obdobju kažejo pozitivna čustva veselja in navdušenja, predvsem kadar dražijo, izzivajo ali zasmehujejo druge osebe.

Amigdala ima tudi ključno vlogo pri soočanju s strahom. Ko so prestrašena dekleta, iščejo povezanost in prijateljstvo z drugimi, saj se v skupini počutijo varno. Ko pa so prestrašeni fantje, se pogreznejo vase in strah predelujejo sami oziroma preko različnih neprimernih vedenj (agresije, zlorabe substanc, izostajanja od pouka itd.).

Tudi pri jezi se pokažejo razlike, saj dekleta jezo večkrat izrazijo z besedami in nato postanejo žalostne, prizadete ali depresivne. V nasprotju z njimi pa fantje jezo bolj pokažejo z dejanji in nato postanejo zagrenjeni ali zamerljivi.

Razlike so zatorej opazne predvsem v stresnih situacijah in so tesno povezane s hormoni in razvojem možganov.

Fantje in dekleta izražajo čustva na drugačen način, kar pa ne pomeni, da jih doživljajo drugače. Le njihove reakcije so drugačne, njihove čustvene potrebe so različne ter uporabljajo različne nevronske sisteme.

najstnica

Če bomo skušali razumeti razlike med moško in žensko naravo, ki jih je predvidel naš Stvarnik, bomo do naših otrok lahko bolj sočutni in ljubeznivi. Lažje jih bomo naučili primerne čustvene komunikacije, da bodo zmogli in znali ubesediti lastne misli in čustva. Predpogoj pa je, da se starši tega učimo tudi sami. Poskusite, zna biti kar zabavno.

Janja Grilc je specialistka zakonske in družinske terapije, poročena in mati štirih otrok.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.