5 ključnih stvari za razvoj inteligence, za katere sodobni otroci žal nimajo časa

Eva Markovič
Nedelja, 11. november 2018, 5:30
Image
Starši počnemo vse mogoče, da bi spodbudili razvoj otrokovih možganov. Od poslušanja Mozarta med nosečnostjo do zgodnjega učenja tujih jezikov in računanja. A sinapse – funkcionalne povezave med dvema možganskima celicama – se najučinkovitejše tvorijo med preprostimi aktivnostmi, na katere pogosto pozabimo.

Do dvanajstega leta se vzpostavi 95 % povezav med živčnimi celicami v možganih. Mnogi starši so zato pod pritiskom, da njihovi otroci ne bi česa zamudili. A zaradi najrazličnejših aktivnosti sodobnim otrokom zmanjka časa za tisto, kar možgani resnično potrebujejo.

To pa je predvsem veliko gibanja in proste igre. Se sliši preveč enostavno? Nevroznanstveniki se ne strinjajo, saj so najpreprostejše stvari v resnici najučinkovitejše. Tukaj je seznam spodbud, ki od vas ne zahtevajo ne denarja, ne usposobljenosti ali posebnega angažmaja. Le nekaj časa in miru.

Gibanje, plezanje, stik z naravo

Plezanje, tek, skakanje, norenje, ravsanje, gibanje v naravi, bosa hoja, hoja po robnikih so odlični za razvoj možganov. Otroško divjanje, ki starše tako moti, je ključno za razvoj kognitivnih sposobnosti, saj je dokazano, da se 50 % sinaps do otrokovega 5. leta razvije ravno na ta način. Vse več motenj učenja (disleksija, disgrafija, diskalkulija), motenj pozornosti in motenj govora, ki so izbruhnile v zadnjih desetletjih, strokovnjaki pripisujejo digitalnemu otroštvu s pomanjkanjem gibanja.

Sodobne motnje učenja in pozornosti strokovnjaki pripisujejo digitalnemu otroštvu s pomanjkanjem gibanja.

Dojenčki so pripeti v lupinice, ležalnike in vozičke, namesto da bi se plazili, dvigovali ob opori in veliko hodili. Že majhne posedamo pred ekrane in jim ne dovolimo »nevarnih« dejavnosti na igriščih, drevesih in domačih foteljih. Pri otrocih, ki večino otroštva preživijo na organiziranih dejavnostih in pred ekrani, nastane precej manj sinaps kot pri otrocih, ki popoldneve preživljajo na igrišču ali v gozdu. Takšni otroci niso le motorično manj spretni, ampak imajo veliko večjo možnost za različne učne težave in motnje.

Naloga staršev? Manj se obremenjujte z otrokovimi dosežki in vsem, česar se mora naučiti, ter pojdite preprosto ven. Divjajte, zabavajte se! Nič hudega, če boste na koncu umazani in opraskani, tudi kakšna poškodba je del otroštva. To je naložba za vse življenje!

Pustite otrokom prosto igro

Kot rad poudarja nevrofiziolog in soavtor programa NTC učenja Ranko Rajović, se poleg gibanja največ sinaps v otroških možganih vzpostavlja takrat, kadar se zavzeto igrajo. V trenutkih, ko so popolnoma v svojem svetu, pri kockah, in vas ne slišijo, čeprav jim trikrat rečete, naj pridejo k mizi, se v možganih vse iskri in brzi! Laično povedano otrokovi možgani med igro dobesedno rastejo. Poleg tega otrok razvija kreativnost, se uči družabnih stikov, nadgrajuje svoje potenciale, uri osredotočenost in se vživlja v različne vloge.

Ko boste naslednjič razmišljali, kaj bi počeli popoldne, si brez slabe vesti recite: Nič! Izklopili bomo ekrane in bomo preprosto doma. Imeli bomo čas za igro!

Otroke čim manj izpostavljajte stresu

Eden od pomembnih faktorjev, ki vplivajo na slabši razvoj možganov in težave s spominom, je stres. Tako kot pri odraslih se tudi pri otrocih v stresnih situacijah izloča hormon kortizol. Kadar ga je preveč in se sprošča daljše obdobje, se razvoj določenih sistemov v možganih poruši.

Kdaj so otroci najbolj pod stresom? Pri dojenčkih se največ kortizola sprošča, kadar jih pustimo jokajoče in same (npr. v sobi, da bi zaspali) ali jih ne potolažimo, če so v stiski. Nagonski odziv staršev, da jokajočega otroka stisnejo v naročje, je pomemben tudi za razvoj njegovih možganov! Za malčke je ena najstresnejših situacij odhod od doma. Zato je zelo pomembno, da skrbno izberemo varstvo s srčnimi in predanimi osebami, kjer se bo otrok dobro počutil. Velik stres pri otrocih povzročajo tudi prepiri med starši, ločitev in čustveno nestabilni starši, na katere se otrok ne more zanesti.

Pustite otroku, naj zastavlja vprašanja

Večni otroški »Zakaj?« zna biti naporen, a je še kako pomemben za njegov razvoj. Namesto, da ob otroških vprašanjih zdolgočaseno zavzdihnete ali jih celo preslišite, otroku pomagajte, da preko vprašanj razvija logično mišljenje. Lahko ga vprašate: »Kaj pa ti misliš, zakaj?« in ga vodite od postavljene hipoteze do logičnega zaključka. Preprost otroški pogovor je v resnici prava znanstvena metoda!

Otrok mora biti varno navezan

Ves trud, ki ga vlagate v razvoj otroka, ne bo obrodil sadu, če ne bo izpolnjen osnovni pogoj: otrok mora biti na vas varno navezan. Počutiti se mora ljubljenega, sprejetega in gotovega, da mu boste vedno stali ob strani. Ljubeče in spodbudno okolje je tisto, ki omogoči, da otrok razvije svoj potencial.

Viri: ntcucenje.com, adam-mila.com, parentingforbrain.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem