10 največjih sprememb, s katerimi se soočajo novopečeni starši

Eva Markovič
Ponedeljek, 29. oktober 2018, 8:03
Image
Ob prihodu novorojenčka se spremenijo um, telo, čustva ter celotno življenje novopečenih staršev. Kako se soočiti s spremembami?

Starševska čustva – ponos, radost, zaskrbljenost, navdušenje – spadajo med najmočnejša človeška čustva. Nevroznanost odkriva presenetljive stvari, ki se med nosečnostjo in po rojstvu otroka dogajajo v možganih staršev ter povzročajo občutke in obnašanje, značilne za mlade starše.

A poleg navdušenja in ljubezni se starši soočajo tudi z izzivi, tesnobo, fizično izčrpanostjo, hormonskimi nihanji. Rojstvo otroka pretrese naš življenjski slog, partnerski odnos, telo in identiteto. Če spremembe potisnemo v podzavest, se posledice lahko pokažejo v obliki poporodne depresije, načetega odnosa ali potlačene jeze. Tukaj je deset največjih sprememb, kot jih je zapisala Diana Divecha, ter načini, kako se z njimi soočiti.

1. Možgani preklopijo na »starševski način«

V možganih novopečenih mam in očetov postaneta posebej aktivna dva predela. Prvi se nahaja v srednjih možganih in uravnava čustva. Vključuje amigdalo (ki skrbi, da starši postanejo izredno čuječi in osredotočeni na varnost ter preživetje novorojenčka), hipotalamus (ki izloča oksitocin in nas povezuje z otrokom) ter dopaminski sistem (ki nas nagrajuje z občutkom sreče, zaradi česar ostajamo motivirani in uživamo v starševstvu). Vsi trije predeli so odgovorni za izjemno globoka čustva staršev do novorojenčka. Pri materah se na teh področjih obseg sive snovi postopoma celo povečuje, zaradi česar do svojih otrok gojijo vse toplejša čustva.

2. Izostri se pozornost na dojenčkove potrebe

Drugi predel v možganih, ki postane aktivnejši, je povezan z mišljenjem in vključuje dorsolateralni korteks. Ta predel se osredotoča na sedanji trenutek in se nam pomaga vživeti v dojenčkove potrebe, prepoznati njegove neverbalne znake, ugotoviti, kako se počuti in kaj potrebuje, ter načrtovati, kaj bo potreboval kasneje v prihodnosti (dolgoročni cilji).

3. Možgani očetov, ki sodelujejo pri skrbi za dojenčka, se bolj aktivirajo

Spremembe doživijo tudi možgani očetov, še posebej tistih, ki so aktivno prisotni pri skrbi za dojenčka (igranje, previjanje, nošenje, crkljanje). Nevroznanstveniki opažajo, da pri materah postane aktivnejše »čustveno« področje, pri očetih pa »mišljenjsko«. Zanimivo je, da bolj ko je oče prisoten, močneje se aktivirajo njegovi možgani in več oksitocina proizvedejo, zaradi česar se oče na dojenčka bolj naveže ter bolj uživa v očetovstvu. Starševstvo je torej aktiven proces – bolj ko smo prisotni, intenzivneje se spreminjata naše srce in duh!

Bolj ko je oče prisoten, močneje se aktivirajo njegovi možgani in več oksitocina proizvedejo, zaradi česar se oče na dojenčka bolj naveže ter bolj uživa v starševstvu.

4. Stres se zmanjša – pa tudi spomin

V pozni nosečnosti ženske postanejo manj dovzetne za zunanji stres, da se lažje uglasijo z dojenčkovimi potrebami. To je verjetno razlog za poseben mir, ki ga izžareva mnogo nosečnic v zadnjem trimesečju – kot bi se njihovo telo pripravljalo na pomembno poslanstvo, ki jih čaka. A ker živimo v sodobnem svetu, nižja dovzetnost za stres žal ne pomeni, da se ženska po rojstvu otroka z njim ne bo soočala.

Hkrati pride v ženskih možganih do svojevrstnega fenomena, saj se 80 % žensk v obdobju nosečnosti in v poporodnem obdobju srečuje s poslabšanim delovanjem spomina, kar se pozna tako pri pozornosti kot pri delovnem spominu.

5. Življenje dobi globlji pomen

Večina staršev poroča, da je njihovo življenje po rojstvu otroka dobilo globlji smisel. Osredotočenost se iz kariere, služenja denarja, zunanjih projektov in prijateljstev začne prevešati k družini, pri čemer je proces lahko zelo izrazit ali počasnejši. V medijih pogosto beremo o raziskavah, ki kažejo, da so starši manj srečni od ljudi brez otrok, saj imajo več skrbi in odgovornosti. A večina staršev opaža, da je občutek sreče površinska enota v primerjavi z globljim pomenom, ki ga življenju dajejo ljubeči odnosi in predano starševstvo.

6. Soočanje s številnimi fizičnimi in psihičnimi izzivi

Večina staršev je po rojstvu otroka presenečenih nad velikanskimi fizičnimi in psihičnimi spremembam in si želi, da bi se nanje bolje pripravili. Okrevanje po nosečnosti in porodu, prilagajanje na dojenje, utrujenost in pomanjkanje spanca … Potrpežljivost, mirno reševanje sporov in celo varna vožnja so ob neprespanosti zelo oteženi, saj je zadostna količina spanca izrednega pomena za zdravje in dobro počutje, učinkovitost in varnost.

Starši pa se morajo na novo vlogo prilagoditi tudi psihično. Nekateri morajo predelati težaven porod, drugi se soočajo z nerazrešenimi čustvi iz lastnega otroštva. Zaradi hormonskih sprememb, neprespanosti in nenehnega odgovarjanja na dojenčkove potrebe se starši lahko soočajo s čustvi, kot so jeza, žalost, občutek ujetosti, osamljenost, krivda, strah in nesposobnost. Znanstveniki opredeljujejo celo »sindrom izčrpane matere«, pri katerem se mati sooča s čustvenimi izbruhi, iztrošenostjo, stresom, ranljivostjo in pomanjkanjem energije. V takšnih primerih je pomembno, da ženska zniža svoje standarde in pričakovanja, si priskrbi zunanjo pomoč ter uri odpornost na stres in sočutje do same sebe.

7. Zakonski odnos se znajde na preizkušnji

Z največ preizkušnjami se soočajo zakonci, ki so imeli težave v odnosu že pred rojstvom otrok.Ob rojstvu otroka se na preizkušnji znajde tudi zakon. Soočiti se je treba z različnimi načini in pričakovanji v vzgoji, novo delitvijo opravil, pomanjkanjem časa in občutkom, da postajata sostanovalca. Zakonca imata lahko občutek, da si nista več blizu, kar še posebej velja za področje spolnosti. Postavljena sta pred izziv, kako na novo uskladiti svoj odnos, najti čas zase, si razdeliti naloge in razviti timsko delo.

Z največ preizkušnjami se soočajo zakonci, ki so imeli težave v odnosu že pred rojstvom otrok, saj prihod novega družinskega člana ojača morebitna nesoglasja. V posebnih težavah so zakonci, ki imajo težave s komunikacijo, pri čemer se npr. eden od zakoncev zapre vase, se kuja, se noče pogovarjati in reševati težav, medtem ko se drugi zateka k čustvenim izbruhom. Z novo situacijo pa se najbolj uspešno soočajo zakonci, ki so navajeni reševati težave na produktiven način.

8. Na preizkušnji se znajdejo družabni in družinski stiki

Novopečeni starši se soočajo tudi s spremembami svojega družabnega življenja. Nekatera prijateljstva se po rojstvu otrok zaradi različnih prioritet ohladijo, za druga enostavno zmanjka časa. Nekatere mame se pritožujejo, da druge ženske z njimi govorijo le še o materinstvu. Čeprav je naravno, da se mame med seboj rade pogovarjamo o otrocih in da se več družimo z drugimi starši, moramo paziti, da ohranjamo tudi svojo individualnost in ostala zanimanja.

9. Na preizkušnji je naš notranji kompas

Starši so bombardirani z vsemi mogočimi nasveti, še posebej o spanju, hranjenju in oblačenju dojenčka. Počutijo se, kot da se čisto vsi vtikajo vanje in jim dajejo vedeti, kaj je za otroka najboljše. Celo neznanci komentirajo, če je otrok »oblečen premalo«, občutke krivde in dvom v starševske odločitve pa jim lahko zbujajo tudi sorodniki in prijatelji.

Pomembno je, da se starši obdajo z ljudmi s podobnimi vrednotami, predvsem pa z ljudmi, ki spoštujejo njihove odločitve in jih spodbujajo, naj poslušajo svoj notranji kompas. Le vi lahko namreč razločujete, kaj je za vašo družino najboljše. Varen, ljubeč in odziven odnos je namreč tisto, kar da dojenčku v življenju najboljšo osnovo.

10. Pomembni postaneta povezanost in podpora

V predindustrijskih družbah imajo navado, da mamo v poporodnem obdobju posebej razvajajo, saj jo imajo za zelo ranljivo. Razbremenijo jo vsakodnevnih opravil in njeno aktivnost omejijo na skrb za dojenčka, ostale obveznosti pa prevzamejo sorodnice. Ob tem s posebnimi rituali izražajo hvaležnost za to posebno obdobje.

V nasprotju z njimi zahodnjaške ženske hitro prevzamejo stari način funkcioniranja in kmalu po prihodu iz porodnišnice zabavajo goste, kuhajo in skrbijo za dom. Razlika v podpori je najverjetnejši razlog, da se od 50 – 80 % zahodnih žensk srečuje s poporodno otožnostjo, ki se pri 15 – 25 % razvije v poporodno depresijo. V tradicionalnih družbah, ki po rojstvu otroka poskrbijo za matere, poporodna depresija praktično ne obstaja.

Poporodno obdobje je občutljivo za vso družino, saj se v njem vzpostavljajo nove vezi in odnosi. Z nekaj načrtovanja in sočutnim pristopom najbližjih je lahko prehod v starševstvo mnogo prijetnejši in manj stresen. V tem procesu postaja vse bolj priljubljena vloga poporodne dule, ki družini pomaga doma, pri dojenju, iskanju novega ritma ter čustveni in telesni obnovi po porodu. Kot pravi ameriški terapevt Rick Hanson: »Mame, s seboj ravnajte, kot da ste pomembne!«

Viri: greatergood.berkeley.edu, developmentalscience.com, cell.com, ggia.berkeley.edu

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem