Ženske, ki se odločijo ostati doma z otroki, niso zato že odvisne, deležne nasilja in brez možnosti, da razvijejo svoje potenciale

Sreda, 5. december 2018, 19:15
Image
Nisem razumela logike zmanjšanja otroških dodatkov, ukinitev dodatkov za velike družine, manj državnih štipendij, porodniških … dokler nisem poslušala sociologinje prof. dr. Darje Zaviršek. Znana redna profesorica na fakulteti za socialno delo, ki je letos izdala knjigo z naslovom Skrb kot nasilje, je bila gostja v oddaji Intervju na prvem programu Radia Slovenija.

»Misel«, za katero stoji, je pogosto sama sebi kontradiktorna, glede na zaznavanje nekaterih odnosov v družbi pa še vedno živi nekje v 19. stoletju.  O povedanem bi se dalo narediti tudi bolj poglobljeno analizo, a tokrat se bom ustavila le pri nekaj točkah.

1. Slovenska nataliteta ima marsikaj z ženskami

»Težko bi si desetletja nazaj predstavljala, da bi nekdo govoril o izumiranju slovenskega naroda v povezavi z ženskami – češ, da ženske premalo rojevajo, da preveč gledajo na svojo kariero, da ne kaznujejo otrok itd.,« pravi. Od kdaj pa nataliteta ni povezana z ženskami, se sprašujem. In kaj ima z njo kaznovanje otrok?  Nihče nima pravice ženske siliti, da ima otroke, a marsikatera ženska si želi imeti otroke – zakaj bi jo morali pri tem ovirati?

Gospa trdi, da je »izumrtje slovenskega naroda povezano kvečjemu s prevelikimi migracijami, ki ljudi silijo v tujino. Ali pa s slabim zdravstvenim sistemom, ki na tihem ubija ljudi, ki bi še lahko živeli.« Saj ne, da morajo tudi ljudi, ki migrirajo v tujino, roditi ženske. In da gospa podpira splav in migracije. Evtanazija pa pri nas ni dovoljena, tako da bi morala gospa vse te, ki domnevno na tihem ubijajo ljudi, ki bi še lahko živeli, prijaviti.

2. Za žensko (in otroka) je dobro, če ima otroka mlada

Med drugim gospa izjavi, da je v tistih državah, ki imajo pravico do splava in je to del civilizacijskih pravic, manj mladih žensk, ki imajo otroke. Ker je katastrofa, če imajo ženske otroke mlade, ne? Ne govorim o otrocih pri 11-ih, ampak če ima pa ženska pri 25-ih otroka, pa ne bi smel biti škandal. Stroka opozarja,  da se tveganje za zdravje matere in otroka z leti povečuje, ko se ženske za otroke odločajo kasno, več je tudi vzgojnih in drugih izzivov. Mimogrede, kdaj je pa pravica do življenja nehala biti civilizacijska pravica?

3. Materinstvo, skrb za družino in gospodinjstvo ni suženjstvo – mnogim ženskam je v veselje – naj nam torej nihče ne vsiljuje, kako naj živimo

Sociologinja ugotavlja, da imamo dan danes fenomen družin, kjer morata delati oba starša, ker sicer družine ne morejo preživeti in verjame, da je za ženske »suženjstvo« ostati doma. »Jaz mislim, da večini žensk ne pride na misel, da bi se vrnile nazaj v gospodinjsko suženjstvo,« pove in nato svoje mnenje vsili kar vsem ženskam. Kot da le ona ve, kaj je za vse Slovenke najbolje:

»Upam, da se ženske ne bodo pustile podkupit s tem, da bodo dobile dolge porodniške, da bodo dobile nekaj denarja za tretjega, četrtega, petega otroka  itd. Kajti tovrstno podkupovanje je značilno za vse desničarske politike, za vse desničarske ideologije na Poljskem, na Madržarskem, v Rusiji … in na dolgi rok to seveda ni dobro. Vedno moramo pogledati, kaj to pomeni za ženska življenja v perspektivi celega življenja.« Nadalje razlaga, da se to za večino žensk ne konča dobro – v večini primerov se konča »morda v ekonomski odvisnosti, v nasilju, v tem, da ima občutek izgubljenega življenja, saj neplačanega skrbstvenega dela nihče zares ne ceni.

Ali ni prava pot prav v tem, da se materinstvo in očetovstvo začne ceniti, namesto, da tisto nekaj denarja, kar ga družina prejme, imenuje »podkupovanje«? Prav to je omejevanje svobode žensk, da se odločajo za otroke.

Morda sedaj lažje razumete, zakaj imamo pod novo vlado napovedane ogromne reze v transferje za družine – gre za osvobajanje žensk!

4. Ženske, ki ostanejo doma niso (nujno) odvisne, deležne nasilja in ne morejo razviti svojih potencialov

In ne, nikakor ne pomeni, kot pravi dr. Zaviršekova, da so ženske, ki se odločijo ostati doma in skrbeti za družino kar povprek odvisne, deležne nasilja, da ne razvijejo svojih potencialov ali so neenakovredne moškim.

Še manj se je moč strinjati, da se sodobne ženske ne upajo nasprotovati moškim, ker so moški »drugi spol, ki ga ne poznajo«. Saj vendar ne živimo v nekem ograjenem vzporednem vesolju.

Na koncu pogovora se doktorica dotakne tudi spolnih zlorab, še posebej teh v Cerkvi. »Velika specialistka« za katoliški nauk tako izjavi, da »katoliška doktrina vidi v otroku nekoga, ki ga je treba šele disciplinirati. Govorijo o poslušnosti – otrok mora biti poslušen odraslemu. Poslušnost je pa zelo nevarna stvar. To pomeni, da otrok ne more povedati, ima prepoved vprašati to, kar odrasli dela.«

Morda kdo ve za kako novo doktrino, za katero verni nismo slišali? Če je pa pod »discipliniranjem« mišljena vzgoja, potem pa naj bo tako. Ker otroke je res potrebno vzgajati. Brez dvoma pa Cerkev ne uči, da otrok ne sme nič povedati, ali da ne sme spraševati. Pa da ne bo pomote; spolne in vsakršne druge zlorabe v Cerkvi in drugod, so nedopustne.

Nekdo s takšno izobrazbo, nazivom in izkušnjami, bi se moral zavedati pomena svobode žensk, posledic, ki jih ima vsiljevanje razmišljanja, ravnanja in ideologije, predvsem pa ne bi smel trositi laži in si prizadevati za omejevanje pravic žensk, pa četudi se ne strinja z odločitvami in razmišljanjem drugih ljudi. Sicer se ta "skrb" sprevrže v to, čemur doktorica menda nasprotuje - nasilje.

 

Foto: Youtube

 

 

 

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Barbara Baša
Četrtek, 6. december 2018, 8:43

Mame, ki smo doma, smo kategorija, o kateri se malo piše, predvsem pa ni nobene raziskave. Mnoge, ki jih poznam, so univerzitetno izobražene, imajo različno št. otrok (nekatere so doma od prvega, druge smo ostale doma kasneje ...) Nimamo službe,imamo pa dosti dela: varujemo otroke, kuhamo kosilo, jih razvažamo, inštruiramo ... za denar delamo občasno. Moji otroci so manj bolni, odkar sem doma, ne hitimo toliko, sami pridelamo večino zelenjave, živimo v skladu s tradicijo in z običaji.
Če ne nosimo štiklov in koktejl oblekc, še ne pomeni,da nismo ženstvene in se ne trudimo biti privlačne za svojega moža.
Tudi Iskreni redko piše o tem.