Seznami. Črni seznami. Seznami smrti. 

Dušan Poslek
Torek, 16. junij 2020, 5:00
Image
Ob spremljanju dnevnih novic je že nekaj časa najbolj vroča tema morebiten obstoj seznamov v domovih za upokojencev v času epidemije COVID-19. Seznamov, ki naj bi določali, kateri pacient bo dobil zdravstveno oskrbo in v kakšni obliki. Seznami, ki bi naj ljudem odrekali pravico do ustrezne zdravniške oskrbe. Seznami smrti oziroma kot so jih nekateri poimenovali – seznami za odstrel.

Novinarji

Na tem mestu se ne bom spuščal v posamezne strokovne medicinske postopke ali v obstoj teh seznamov. Dejstvo je, da so interni dokumenti, v katerih so strokovnjaki (zdravniki) ocenili in podali mnenje o smiselnosti in poteku zdravljenja obstajali. Ja, in?

Mediji so to novico o obstoju seznamov pograbili. Bila je prva novica vseh portalov in dnevnih informativnih vsebin. Novica, ki je med bralce, poslušalce in gledalce vnesla veliko nemira, negotovosti, obtoževanj, obsojanj in zgražanja.

In večina se je zgražala nad tem, da so takšni seznami obstajali ter nad dejstvom, da zdravniki podelijo oceno o smiselnosti nadaljnjega zdravljenja. Se je kdo zgražal nad mediji, ki so to zgodbo iz intimnega odnosa pacient - svojec - zdravnik prinesli v domove vseh in ustvarili javno podobo »groznih, neobčutljivih, neosebnih« zdravnikov in medicinskega osebja?

Politiki

O tem, kam je zabredla naša politika, bi lahko napisal ločen članek. Kaj članek, knjigo oziroma serijo knjig bi lahko izdali na to temo. 

Nov nivo nizkotnega delovanja je prišel na plano ravno ob tej temi »seznamov za odstrel«. Politiki so Politiki ste pred vrednoto človeškega življenja postavili vrednoto političnega preživetja.eno izmed najbolj občutljivih tematik izkoristili za medsebojno obračunavanje. S prstom še vedno kažejo drug na drugega in na plečih umrlih dokazujejo svoj prav. 

Ustaljene zdravniške postopke prikazujejo kot največje afere. Zdravnikom in medicinskemu osebju dajejo vlogo rabljev pri zdravljenju pacientov. Ob tem pa pozabljajo, da za vsem tem stojijo ljudje – pacienti in njihovi svojci. Tisti, katerih življenje je dopolnilo svoj tek in tisti, ki za umrlimi točijo solze spomina. 

In ta spomin, spoštovani politiki, brez vsakršnega občutka kalite ravno vi. Ker ste pred vrednoto človeškega življenja postavili vrednoto političnega preživetja. Brez kančka sočutja. Za vsako ceno. 

Starši/svojci

Nihče se v življenju ne bi smel soočiti s takšno odločitvijo kot je ta, ki jo moraš sprejeti, ko te zdravniki vprašajo, kako želiš nadaljevati zdravljenje svojca/otroka. Nihče. Ker za takšne odločitve nismo ustvarjeni. Ker nas takšne odločitve presegajo. In ker se ni mogoče odločiti tako, da bo prav. Ker tukaj ni prav ali narobe. Tukaj je samo to, kar se ti v danem trenutku zdi najboljše za tvojega svojca ali celo otroka.

In kljub temu, da teh odločitev ne bi smelo biti, so! In hvaležen sem za vse, ki se na teh razpotjih nikoli ne boste znašli. Toda vsakodnevno življenje je polno staršev ali posameznikov, ki se v danem trenutku morajo odločiti, po kateri poti naj gre življenje njihovih bližnjih. Tudi če si odločitve ne želijo sprejeti, jo morajo. Jo moramo.

In če ne zaradi drugega, vas zaradi spoštovanja do teže teh odločitev prosim, da ne lomite svojih političnih kopij na naših hrbtih.

Zdravniki

Spoštovanje. Priklon. Zahvala.

Zavedam se, da vas takšne zgodbe prizadenejo. Ob tem pa iskreno upam, da v svojem poslanstvu nikoli ne boste obupali. Zaradi naših svojcev, zaradi naših otrok. Zaradi teh, ki so vam zaupani.

Ne znam si predstavljati, kako se počutite, ko vam politiki in novinarji, strokovno povsem nedorasli obravnavani problematiki, sodijo o vaših dejanjih. Ko iz varnih sedežev poslanskih pisarn prihaja do neverjetnih obtožb o vašem delu in vplivu na smrt posameznikov. Iz ust tistih, ki kriznih situacij niti povohali niso. Iz ust tistih, ki se jim (večinoma) nikoli ni bilo potrebno odločati o nadaljnji življenjski poti bližnjih. 

Ob tem pa iskrena hvala, spoštovano medicinsko osebje. Hvala, ker nam stojite ob strani. Hvala, ker skupaj z vami vodimo življenja naših otrok po poteh, ki so zanje najboljše. Hvala, ker vemo, da se na vas lahko zanesemo. Vedno in povsod. Tudi ob najtežjih odločitvah.   

Epilog, ki to ni

Res je, v kolikor so obstajali kakršni koli seznami, ki so vodili v strokovno pomanjkljivo obravnavo posameznikov, je to obsojanja vredno. Ampak tega ne bodo ugotovili politiki, o tem ne morejo soditi (bivši) ministri in o tem ne morejo razsoditi novinarji.

Ta bitka na površje ne bo naplavila zmagovalcev. Vsaj javno ne. Zagotovo pa bo v prve vrste postavila poražence. To bodo vsi tisti starši, svojci, družinski člani, prijatelji, ki se morajo vsakodnevno soočati s krutimi odločitvami, kaj je za njihovega bližnjega najbolje. 

Na koncu (večini) ostane le upanje in zaupanje, da je za naše bližnje najbolje poskrbljeno. Je to upanje lažno? Je to nekakšna zmota, ker si tako pač želimo verjeti? Ne vem in iskreno nočem vedeti. Vem pa, da mi noben politik in noben (pristranski) novinar in politični funkcionar ne more soliti pameti o tem, kaj je potrebno storiti v takšni situaciji, kjer se dejansko odloča o življenju in smrti. O ločitvi. O slovesu.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.