Pogumni moški, potrebujemo vas!

Darja Ovsenik
Nedelja, 19. oktober 2014, 5:00
Image
bored man
V današnji družbi ni lahko biti moški. Pravzaprav je biti tipičen pravi moški vedno težje.

Ni dolgo tega, ko sem se po večletnem premoru odpravila na plesne delavnice, doma pa »ubogemu možu« pustila tri majhne otroke. Lahko si predstavljate, kakšne hvalnice so mu peli, ko so me spraševali, kje da imam otroke. Je res tako težko najti pogumnega moža, ki ga ni strah prevzeti skrbi za otroke?

Družboslovne študije pravijo, da je temu res tako: sodobnemu moškemu se s spremembami, ki so se zgodile v preteklem stoletju, vloge radikalno spreminjajo, v njih pa se ob doseženi emancipaciji žensk ne znajde najbolje. Kako bi tudi se, ko pa se tradicionalna slika moža, ki je lovec (pri nas bi ga poimenovali kar kruhonosec) in tisti, ki poskrbi za preživetje družine, postavlja na glavo?!

Emancipirana ženska si še vedno želi »pravega« moškega

Ob ženski, ki je prav tako postala enakovredna »kruhonoska« in poleg tega (bolj ali manj) obvladuje še svojo tradicionalno vlogo – skrbeti za ognjišče: biti mama in nosilka družinskega življenja – je to najbrž precej težko. Kdo naj torej bo t. i. sodobni moški? Kakšno vlogo pri tem igramo ženske?

Kako naj moški sploh poskušajo biti moški, če jim drugačno vlogo vsilimo kar me same?

Večina prijateljic mi je na vprašanje, kakšnega moškega si predstavljajo ob sebi, odgovori, da »pravega«: ki bo poskrbel zanjo (sploh ne v materialnem pomenu), jo osrečil in si bo (v primerjavi z večino današnjih moških) »upal«. Vse kaže, da so moški začeli izgubljati svoj prvi adut lovca – pogum. Kako daleč bi prišel lovec, če bi se ustrašil šumenja ali renčanja za prvim grmom?

Obenem pa mi te iste prijateljice hitro potarnajo, da so preobremenjene. Za to večinoma krivijo svoje moške, ki da doma postorijo premalo, če pa že, je to tako pomanjkljivo, da drugič raje naredijo same. Ob tem me vedno stisne: kako naj moški sploh poskušajo biti moški, če jim vlogo vsilimo kar me same? Ne damo jim niti priložnosti, da bi poiskali svojo novo vlogo, jo posvojili ter se v njej počutili izpolnjene, koristne in sprejete. Da bi se počutili zares »moško«.

Poženščeni moški?

Ob vsem tem se danes vedno bolj pojavlja izraz poženščeni moški (in možate ženske na drugi strani, a danes ostanimo pri moških). Gre za moškega, ki je neodločen, omahljiv, ne-pogumen, (pre)več da na videz, ni zvest oz. je raje zvest mami kot partnerici ipd.

Pri tem naj opozorim, da to ne pomeni, da poženščeni moški dela več v gospodinjstvu (mimogrede: kapo dol slovenskim moškim, ki naj bi po nedavni raziskavi OECD med vsemi državami največ pomagali v gospodinjstvu), to je pravzaprav ob vsej izenačenosti med spoloma skoraj nuja, ki moškemu ne odvzema njegove moškosti.

Pri poženščenosti gre za oblike vedenja, ki jih doslej nismo poznali ali pa so bile prisotne v veliko manjši meri. Po nekaterih raziskavah naj bi bili za to krivi hormonski motilci v obliki kemikalij, ki jih vsakodnevno uživamo, po drugih gre vseeno za sociološki pojav, kulturni razvoj … Dejstvo pa je, da so spremembe v zahodnem svetu tako množične in očitne, da se o njih vedno več govori.

»Moj ni za nobeno rabo«

"Raje ga ne prosim, da bi nekaj naredil, ker tako ali tako ne bo naredil, kot je treba."

Najbrž ne bom preveč krivična, če del odgovornosti za te spremembe za to pripišem tudi nam ženskam: če svojemu moškemu ne damo priložnosti, da bi našel svojo vlogo (če pa že, jo obvezno kritiziramo, ker ni narejeno po naše), obenem pa tarnamo, da ne zmoremo vsega, same ustvarjamo pogoje za obojestransko nezadovoljstvo.

Največkrat namreč slišim stavek: »Raje ga ne prosim, da bi nekaj naredil, ker tako ali tako ne bo naredil, kot je treba.« S tem ga same potisnemo na kavč z daljincem / tablico / telefonom v roki (tam ga vsaj nekdo bere), ga spodimo za šank (tam ga vsaj nekdo posluša) ali še najraje v šport (tam ga vsaj nekdo občuduje). Nekje vendar mora dokazati, da »moj dragi zmore«.

Za vsakim uspešnim moškim …

Moški v svojem »begu« pravzaprav zelo jasno sporoča, da mu ni dovolj, da je tisti občudovalec nekdo drug – še kako zelo je vanj položena želja, da bi to bila njegova ženska. Da bi pri njej žel odobravanje, podporo, morda kar občudovanje. Občudovale smo ga, ko smo ga spoznale in se vanj zaljubile.

Zanimivo: veliko tistega, kar smo na njem v času, ko smo še čutile metuljčke v želodcu, najbolj občudovale, nas danes velikokrat zmoti. »Nekje na poti je zbledel ves čar,« je pela Anja Rupel in ta čar se po moji izkušnji res splača ponovno odkriti. Ker zagotovo ni ugasnil in veliko preprosteje ga je ponovno razplamteti, kot si morda mislimo.

Moški se po svoji naravi čuti pripadnega tam, kjer je spoštovan. Če se bo počutil spoštovanega in koristnega, se o svoji vlogi ne bo niti spraševal – s priznanjem mu jo bo dala prav njegova ženska. Saj veste, kako pravijo: za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Ne v šovinističnem smislu, da bi bila zato ona potisnjena v ozadje, temveč v tistem zdravem, ki moškemu daje največjo možno podporo – v svoji ženski, za katero dela, se bori in jo želi zares »imeti«. Zanjo želi biti pogumen, najboljši, vreden.

Ženska ženski … o spoštovanju

Če se bo moški počutil spoštovanega in koristnega, se o svoji vlogi ne bo niti spraševal – s priznanjem mu jo bo dala prav njegova ženska.

Če je v ozadju torej ženska – kaj lahko stori, da dobi nazaj pravega pogumnega moškega? Kje najti pot, da se njuni naravi spet povežeta v dopolnjujočo celoto? Poti je zagotovo veliko, če jih znamo videti. Tu jih je nekaj, ki lahko pomagajo ženskam, da v svojih moških spet zbudijo pogumne viteze:

1. Sprašujte ga, kako se počuti.

Večina moških sicer po naravi ne govori veliko, a ko partnerju damo priložnost, ob kateri ne bo imel občutka, da ga preiskujemo, in bo videl, da ga zares poslušamo, bomo morda presenečene nad plazom besed. Sicer pa – vaja dela mojstra, če mojster dela vajo – splača se vztrajati!

2. Katere naloge v domačem okolju se mu zdijo primerne, da bi jih opravljal?

Dajmo mu priložnost, da sam najde opravila, ki se mu zdijo primerna – morda se v teh, ki jih trenutno opravlja, počuti preveč podrejenega, zaradi česar jih podzavestno opravi slabo, ob tem pa je nezadovoljstvo obeh neizogibno.

3. Izzovite ga s čim, česar se morda boji, ve pa veste, da bi znal izpeljati (izklopite seveda svoja merila in glasne ocene!).

Naj sam odpelje otroke na izlet, izdela novo klopco ali naredi nekaj, kar se mu zdi zares »moško« opravilo.

4. Najbolj pomembno: pohvalite ga!

Morda se vam bo prvič sicer zdelo malo prisiljeno in neiskreno, a zagotavljam, da bo (obema) dobro delo. In zelo dvomim, da se naslednjič ne bo še bolj potrudil …

Ženska moškemu … o svobodi

Možje, spodbujam vas, kot je William Wallace svoje može v filmu Braveheart: »Prišli ste se bojevat kot svobodni možje. In svobodni možje ste!«

Možje, na vas pa je, da se v prvi vrsti za svojo žensko zares odločite: je ona tista, za katero ste pripravljeni iti v boj? Biti ob njej in jo podpirati ne glede na zunanje »sovražnike«: v sreči in nesreči, bolezni in zdravju … vse dni svojega življenja? Vas ta obljuba in odločitev dela svobodne ali imate občutek, da sedite na vlaku z enosmerno vozovnico?

Možje, spodbujam vas, kot je William Wallace svoje može v filmu Braveheart: »Prišli ste se bojevat kot svobodni možje. In svobodni možje ste!« Ne zato, da bi vam me to svobodo odvzele, ampak da bi se zanjo pogumno borili – da bi življenje zares živeli in vam ob koncu ne bi bilo žal, da ste se z vsem srcem odločili za življenje s tisto žensko, zaradi katere so se vam na začetku vse težave zdele tako obvladljive, vse gore tako dosegljive in vsak korak tako peresno lahek. Moški, potrebujemo vas in vaš pogum!

 

 

braveheart

Za še več dobrih vsebin.
Pomladna donacijska akcija se končuje. Podprite nas še danes!
0€
25.200€

44%

11.069€
Akcija se zaključi:
17.06.2019

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.