Otrok vero goji ob izkušnji ljubljenosti

Ponedeljek, 20. maj 2013, 5:35
Image
otrok vera
Vera v Boga, v brezmejno Ljubezen, je v otroke položena. A če ne izkusi ljubezni in pristne vere ob svojih starših, bo kmalu težko verjel, da obstaja Ljubezen, ki je presežna in absolutna.

Vera je v otroke položena 

Vera v Boga ali pa tudi kaj drugega je nekaj, kar nam je vrojeno, dano, česar si nam ni treba zaslužiti ali otrokom privzgojiti. Vera v lepo, v ljubezen, ki je brezmejna, ki umiva rane in odpušča, ki ti vedno pride nasproti v kakršnikoli obliki že, je dar vsakemu - brez izjeme.

Občutek ljubljenosti ob starših

Vzgoja za duhovnost se tako odvija v ljubeči predanosti in povezanosti očeta, matere in otroka.

Vse do tretjega leta starosti se v malčku oblikujejo osnovni občutki varnosti in zaupanja, kar je pomemben temelj za dojemanje Boga in svetega kasneje v življenju. Vzgoja za duhovnost se tako odvija v ljubeči predanosti in povezanosti očeta, matere in otroka, ki ustvarjajo topel, varen in pristen odnos. V najzgodnejšem obdobju življenja imajo otroci največ od ljubezni staršev. Bog je ljubezen, zato otroci prek občutka ljubljenosti pridejo do prve izkušnje Boga.

Bog kot človek

Od tretjega do šestega leta se pri otroku zelo močno razvija domišljija. To opazimo tudi pri igri, ko se igrajo različne vloge, izmišljujejo pravljice in neverjetna bitja. Punčke so rade princeske, fantje pa gasilci, rešilci in policisti, ki vedno uspejo rešiti svet.

S tem je povezano tudi doživljanje vere. S posebno lahkoto si predstavljajo Boga, vendar zelo podobnega človeku: kot starčka z brado, nekoga z ogromnimi očmi, če mora paziti na vse nas, na prijaznega in mogočnega moža … To lahko preizkusimo na preprost način, če otroku naročimo, naj nariše Boga. Videli bomo, kako zanimivo bo upodobil svoje predstave in nas navdušil z vprašanji, na katera še sami pogosto nimamo odgovorov. In prav je tako.

Branje zgodb

Otroku veliko pomeni, če sveto pismo vsaj občasno bere skupaj s starši, saj jih lahko sproti še kaj vpraša, lahko se skupaj čudijo, veselijo.

Ko uspe otrok razmišljati logično (okrog vstopa v šolo), je postopoma sposoben razumeti tudi zahtevnejše pojme, kar mu omogoča dojemati bolj zapletene duhovne vsebine. V tem obdobju uživa v branju svetopisemskih zgodb, zgodb o boju med dobrim in zlim s srečnimi konci. Poseben čar je, če lahko sveto pismo vsaj občasno bere skupaj s starši, saj jih lahko sproti še kaj vpraša, lahko se skupaj čudijo, veselijo …

Vsemogočnost in presežnost

Med približno 10. in 12. letom se začne obdobje pubertete, s katerim je povezan tudi razvoj abstraktnega mišljenja. Posameznik postaja sposoben razmišljati o sebi, o tem, kaj čuti in kaj misli. To je obdobje, ko se oblikuje njegova identiteta. Pri tem so pomembni zlasti odnosi s starši, vrstniki in odraslimi, s katerimi se pogosteje srečuje.

Tako je tudi Bog za mladega pogosto »Prijatelj«. Vendar pa v tem obdobju potrebuje tudi dokaze. Zaradi tega se lahko pojavi stiska, saj dokazi niso tako jasni kot pri fiziki ali kemiji. Veri se pogosto upira, saj poleg tega, da ji manjka dokazov, zahteva tudi odpovedi in odgovornost ter spoštovanje do sebe in drugih ljudi, kar je včasih težko. Ko pa se skozi to uspe “preglodati”, pogosto pride do osebnega verskega prepričanja. Takrat začenja razumeti Božjo vsemogočnost in presežnost.

Izziv za starše

V obdobju pubertete so za rast otrokove vere pomembni zlasti odnosi s starši, vrstniki in odraslimi, s katerimi se pogosteje srečuje.

Starši imamo posebej v tem obdobju priložnost pri sebi začutiti in premisliti svoje življenje po veri. Mladostnik ne bo verjel še tako dobro podkovani teološki razlagi, če ima občutek, da starši v svoji veri niso pristni, da se delajo lepe pred ljudmi in da jih je strah.

Vera se mora odražati v življenju in odnosih, sicer je hinavska. Ob starših, ki se v svoji veri neprestano prečiščujejo in rastejo ter se ne skrivajo za pobeljenimi zidovi, bo imel otrok možnost na sebi primeren način doživeti živega Boga, ne le Boga izročila. Kot odrasel bo s tako podlago veliko laže verjel in živel Ljubezen. 

Dr. Andreja Poljanec je specialistka zakonske in družinske terapije, soavtorica knjig Med dvema ognjema in Rahločutnost do otrok, ustanoviteljica Študijsko-raziskovalnega centra za družino, vodja Šole rahločutnega starševstva in »Skupine za mlade mamice«; je poročena mama petih otrok; spremljate jo lahko tudi v nizu oddaj Srce na iskreniPLUS.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9 do 12 let)

marec - maj 2020

Ljubljana, Celje, Koper, Sveti Duh, Nova Gorica,
Kobarid