Da bodo sv. maše blizu tudi družinam z majhnimi otroki

Nataša Šmalc
Nedelja, 16. september 2018, 6:00
Image
Kot starša želiva svojim otrokom predati dediščino krščanstva v vseh pogledih, zato hodiva k sveti maši vedno skupaj z otroki. Vsemi, tudi z dojenčkom. Ker imava tri otroke, vse predšolske, si verjetno lahko zamislite, da imamo med mašo pestro. A kljub temu moram priznati, da je zadnja leta nekoliko manj stresno. Nekaj zaslug za to lahko pripišem tudi našemu župnijskemu pastoralnemu svetu in župniku, ki so se potrudili in izvedli nekaj aktivnosti za družine, zaradi katerih je tudi mojim otrokom lažje spremljati mašo. Da bi našla še kak dober nasvet, ki bi ga lahko uporabili tudi v naši župniji, sem za pomoč prosila skupino mamic in dobila zanimive predloge:

Kotiček za otroke

Največkrat uporabljena ideja, ki jo prakticira kar nekaj župnij, je kotiček za otroke. Bodisi znotraj cerkve, v kapeli ali v posebnem (zastekljenem) prostoru, ki pa je ozvočen, da otroci vsaj z enim ušesom lahko spremljajo potek sv. maše. V kotičku so največkrat mizice, stolčki, listi, barvice, pobarvanke, knjige in druga literatura s krščansko tematiko.

Tematske delavnice

V začetku sv. maše gredo mlajši otroci z animatorji iz cerkve, kjer v ločenem prostoru ustvarjajo različne izdelke, ki jih nato prinesejo nazaj v cerkev in položijo na oltar pri darovanju.

Družine bodo prihajale in se vedno znova vračale tja, kjer se bodo čutile sprejete.

Sodelovanje

Da otrokom čas hitreje mine, morajo biti vključeni v dogajanje. Že to, da otroci sedijo v prvih vrstah, lahko vsaj nekoliko večjim otrokom pomaga, da lažje spremljajo dogajanje. Za vključenost pa lahko poskrbi duhovnik s kakimi vprašanji vsaj med pridigo ali pa tako, da so spodbujeni, naj se (vsaj) otroci za molitev Očenaš primejo za roke in morda celo zvrstijo okoli oltarja. Tudi otroški zborčki so zelo popularni, zaželena pa so tudi besedila pesmi na projektorju, da lahko vsaj pri petju sodeluje vsakdo.

Trajanje in začetek sv. maše

Hočeš nočeš, pri družinah z majhnimi otroki, je izredno pomembno tudi to, kdaj se maša prične, da so otroci (še) dovolj spočiti, in da bo kosilo še vedno pravi čas na mizi. Dolžina sv. maše pa je pomembna, verjetno ne toliko zaradi otrok samih, ampak zaradi staršev. 45 min je nekje tista meja, ki jo manjši otroci še zmorejo preživeti v dokaj mirnem vzdušju in precej omejenem gibanju.

Družinski verouk

Tale ideja ni direktno povezana s sv. mašo, se mi pa zdi odlična ideja, ki jo je vredno vpeljati v čim več župnij. Verouk, kamor ne hodijo le otroci in starši nismo le taksisti, ampak gremo skupaj, morebiti delno le v ločene prostore in z različno globino obravnave tematik, je tisto, kar pomaga mnogim krščanskim družinam.

Tematski večeri za družine

Še ena ideja, ki ni povezana s sv. mašo, se jo pa lahko uporabi za povezavo s sv. mašo, so tematski ali filmski večeri za družine. Lahko si na primer v soboto zvečer ogledamo risanko, film, predstavo ali preberemo pravljico ali zgodbico, naslednji dan pri nedeljski sv. maši pa lahko duhovnik to temo »obdela« še pri pridigi.

Druženje po sv. maši

Kaj je lahko lepšega, kot po čudovitem obredu postati za nekaj trenutkov ob topli kavi ali čaju in spregovoriti z drugimi družinami in farani? In kaj je lepšega za otroke, ko si po (napornem) čakanju in sedenju lahko končno pretegnejo noge med tekom naokoli, zraven pa pojedo še kak piškot, zaradi katerega morda pri miru sedijo tudi pri maši?

Sprejetost

Ne glede na to, koliko in kakšne aktivnosti za družine so organizirane v nekem župnijskem okolju, še vedno velja dejstvo, da bodo družine prihajale in se vedno znova vračale tja, kjer se bodo čutile sprejete. Sprejetost je tisti faktor, na katerega velikokrat pozabijo tako člani ŽPS, ki ure in ure premlevajo vprašanje, kako privabiti družine v Cerkev, kot tudi duhovniki in ostalo župnijsko občestvo. Ta drža bi morala biti na prvem mestu v vsaki župniji. 

Foto: erikullestad.blogspot.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.