Uredimo dom z nasmehom

Mateja Kropec Šega
Sobota, 19. avgust 2017, 10:03
Image
cleaning-as-a-family
Ko minejo počitniški dnevi, ki so namenjeni predvsem sproščenosti, zadiši po jeseni in šoli in po tem, da je treba urediti stanovanje tako, da nam bo v naslednjem letu čim udobneje in lepše.

Kje in česa se najprej lotiti?

Enostavneje gre, če stanovanje najprej pospravimo. Veliko lažje je začeti, če nas ne čakajo kupi nezlikanega perila in splošna zmeda povsod. Če so stvari zložene, jih je veliko lažje prestavljati in delati prostor.

A česa se najprej lotiti? Dobro je, da si v glavi (ali na papirju) izdelamo neko strategijo pospravljanja in čiščenja. To je neobhodno potrebno tudi zaradi tega, da lahko načrtujemo, kje in kako bomo spali tisto eno ali dve noči, ko bo določena soba morda čisto razsuta, se bo zračila ali sušila. Potrebno je premisliti tudi, kje in kaj bomo jedli.

Ko že obrnemo vse na glavo, je to imenitna priložnost, da stvari res prevetrimo.

Čiščenje daje priložnost za pospravljanje

Ko že obrnemo vse na glavo, je to imenitna priložnost, da stvari res prevetrimo. Sama zelo rada vidim, če mi ob beljenju stanovanja uspe, da temeljito pospravim tudi omare. Na sveže počiščene police sodijo samo uporabne stvari. Ker se metanju v smeti izogibam, gre ostalo v uporabo h komu drugemu, kakšna stvar pa roma tudi v smetnjak. Vonju po čistem se tako pridruži tudi »vonj po izpraznjenem prostoru«. Zdi se mi, da kar lažje zadiham, če se v sobah pojavi malo več praznine …

Oblačila

Pri prekladanju oblačil se pri nas doma odlično obnese sistem s potovalkami. V športne torbe se da lepo zložiti vsebino ene ali dveh polic, ne da bi človek imel potem težave s podirajočimi kupi. Če v torbe zlagaš previdno in skrbno, lahko iz torb ob koncu čiščenja oblačila lepo prestaviš naravnost na polico.

Knjige

Uh, knjige so moja slaba stran. Zdijo se mi dragocenost in se pri nas doma kar kopičijo. Mnoge so take, ki jih pogosto jemljemo v roke, je pa precej tudi takih, ki smo jih – eden ali drugi – prebrali, pa nikoli več odprli. Kaj z njimi?

Veliko knjig podarimo, včasih pa kakšno košaro odnesemo tudi v našo krajevno knjižnico.

Že nekaj let nazaj mi je postalo jasno, da imajo naše domače knjižne police kapacitete zapolnjene. Torej je treba vedno znova premisliti, kaj zares še potrebujemo in želimo. Veliko knjig smo podarili, včasih pa kakšno košaro odnesemo tudi v našo krajevno knjižnico, kjer se odločijo, katere knjige bodo dali v izposojo, katere pa ponudili na posebni mizi, kjer si lahko vsak vzame, če kaj potrebuje ali ga zanima … Veseli me, da tako ponujene knjige praviloma vedno izginejo v nekaj dneh. Upam in želim, da v njih najdejo, kar iščejo …

Otroške knjige

Te so posebna kategorija. Kajti poleg odtisov malih zobkov in znakov listanja nerodnih rokic nosijo polno okrasja, ki jih krasi vsaj toliko kot vsebina. Skoraj vsaka od teh knjig ima »zadaj« še zgodbo. In vsaka od teh zgodb je dragocena.

»Mami, se spomniš, to si mi kupila za na morje.« »To mi je prinesel sveti Miklavž!« » To smo brali v čakalnici v bolnici!« » Ta je bila moja prva knjiga, ki sem jo sama prebrala!« »To sem gledal vsak dan, ko sem sedel na kahlici …« Najini otroci vedo za sleherno otroško knjigo – kdo, kdaj in ob kakšni priložnosti so jo dobili. In od skoraj nobene se ne želijo posloviti. Zato te knjige počasi, ko jih preraste najina najmlajša, pospravljamo na varno, suho podstrešje.

Seveda je prav, da se za izgled svoje sobe otroci potrudijo tudi ali čisto sami.

Ostalo …

Tega ostalega se je pametno lotiti z veliko vrečo za smeti ob sebi. In z ne preveč pomočniki, ki bi lahko podvomili v naše odločitve, kaj gre stran in kaj ostane.

Urejanje prostorov

Kako si želimo imeti urejen dom, je odločitev vseh v družini. Seveda je treba gledati na uporabnost, finančno zmožnost in zadovoljstvo vseh. Pri nas zadeve dodatno zaplete še to, da sta v sobah po dva otroka in mora biti soba všeč obema. Torej je treba sprejemati kompromise in se dogovarjati. In seveda je prav, da se za izgled svoje sobe otroci potrudijo tudi ali čisto sami.

Z leti sva se naučila, da je pri izgledu otroških sob dobro malo več demokracije pustiti otrokom, ker se tako počutijo v svojih sobah bolj doma. Obstajajo splošni temelji, o katerih se pogovarjamo vse leto (da je bolje, če strop ni temnejši od sten, da stene ne smejo biti pretemne, ker to naredi prostor manjši, da preveč rdeče ni primerno za prostor, kjer se veliko zadržuješ, učiš, da se izogibamo simbolom, ki imajo temačno konotacijo …), ampak v tem okviru si lahko privoščijo marsikaj.

Najbolj dom okrasijo veselje, lepi odnosi, dobrohotnost in nasmejani obrazi.

Tako me je letos 16-letna hči, ki ima veliko umetniške žilice, presenetila z lepo željo, da si želi na steni nad svojo pisalno mizo imeti lepopisno napisan del enega od psalmov …

Užitek doma

Imeti dom ni kar tako. Verjetno se tega premalokrat zavemo. Nismo zadovoljni s to ali ono steno, ni nam (več) všeč lestenec ali zavese, omare so obrabljene … Pa vendar – to je naš dom. Tukaj smo to, kar zares smo. Tukaj se spremo in se imamo radi, tukaj se jokamo in smejemo. Tukaj so doma naše zgodbe, naše življenje. Lepo je, če si dom uredimo. Če je pospravljen, je še lepši. Kakšna rožica ali nov prt znajo narediti čudežno piko na i.

Najbolj pa dom okrasijo veselje, lepi odnosi, dobrohotnost in nasmejani obrazi.

Foto: vojmalysh.net

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.