"Vsako človeško življenje je dragoceno!"

Tilen Mlakar
Petek, 15. februar 2013, 6:04
Image
Joannes Bucher02
Karizmatični Joannes Bucher je ob svojem štiridnevnem obisku v Slovenijo prinesel svež veter. Na številnih srečanjih je brez dlake na jeziku spregovoril o negativnih posledicah splava in kontracepcije ter nas spominjal, kako velik čudež je človeško življenje.

Mladički kita so pogosto bolj zaščiteni od otrok v maternici.Joannes Bucher se je rodil na tirolskem podeželju v Avstriji. Ko je odraščal, je veliko pomagal na kmetiji in v hotelu svojih staršev. Od matere je prejel občutek za dobro in zavedanje, da se je zanj potrebno truditi in boriti. Osebni odnos z Bogom je vzpostavil že v mladosti, toda pravo spreobrnjenje ga je šele čakalo. To se je zgodilo, ko je ugotovil, da so mladički kita pogosto bolj zaščiteni od »naših bratcev in sestric v maternici«. Korak za korakom je spoznaval, da je to področje, v katerega se želi in mora bolj vključiti.

Danes regionalni direktor ene največjih pro life organizacij, Human Life International, za celotno Evropo se je v tem tednu mudil v Sloveniji. Na mnogih srečanjih po Sloveniji je predstavil svoje delo in razloge, ki se skrivajo za njegovo strastjo pri prizadevanju za življenje.

Prva skrb so matere v stiski

Joannes Bucher v Salzburgu vodi t. i. Center za življenje. Pri tem delu so, kot pravi, njegova prva skrb matere v stiski. S sodelavci in prostovoljci jim poskuša po najboljših močeh pomagati, jih informirati in spodbuditi, da se odločijo za življenje in ne za splav. V ta namen imajo v Salzburgu odprt center za krizne nosečnosti, kamor lahko noseče matere pridejo na svetovanje in po pomoč.

teen-pregnancy

Human Life International je v Avstriji pred splavom rešila že okrog 16 tisoč otrok.Veliko se ukvarjajo tudi z informiranjem pred salzburškimi klinikami, kjer opravljajo splave. Materam, ki pogosto ne vidijo druge rešitve in o splavu ne vejo dovolj, delijo zgibanke in jih vabijo, da pomoč poiščejo v njihovem kriznem centru. Na ta način je organizacija Human Life International v Avstriji pred splavom rešila že okrog 16 tisoč otrok! Prav tako pomagajo materam, ki so naredile splav, premagati njegove psihične posledice in si odpustiti.

Žrtve splava so tudi zdravniki, ki ga opravljajo

Svoje pozornosti pa Joannes in sodelavci ne namenjajo le materam, temveč vsem, ki jih je splav kakorkoli prizadel. Mednje spadajo očetje in sorodniki splavljenih otrok, pa tudi zdravstveno osebje, ki abortuse opravlja. Kot je pripovedoval na enem izmed srečanj po Sloveniji, so si v Salzburgu dolga leta prizadevali za zaprtje edine zasebne klinike za opravljanje splavov. Beležili so mnoge nepravilnosti, ki so se dogajale v njej, ter nanje opozarjali pristojne organe.

Ko je bila klinika zaradi neizpolnjevanja higienskih standardov in drugih kršitev končno le zaprta, so njenemu lastniku obrnili hrbet vsi dosedanji zavezniki. Kljub temu, da je bil zdravnik odgovoren za splave več sto tisoč otrok, pa so mu v stiski priskočili na pomoč sodelavci Centra za življenje, ki so toliko časa delali prav za zaprtje njegove klinike.

»Evropa umira!«

V Evropi se vsako leto opravi skoraj 3 milijone splavov.Joannes Bucher je na štiridnevnem obisku v Sloveniji obiskal več krajev in nagovoril različna občinstva. Predaval je v Ljubljani, Mariboru in Kopru, se sestal s politiki stranke Nova Slovenija, stališča Human Life International predstavil dijakom Škofijske klasične gimnazije in še bi lahko naštevali.

V nagovorih je večkrat poudaril, da Evropa umira. Če bo ohranila svojo trenutno stopnjo rodnosti (1,3 otroka na žensko), bo v nekaj stoletjih popolnoma nenaseljena. Za obnavljanje prebivalstva je namreč potrebna stopnja rodnosti vsaj 2,1. Splav ni edini razlog za takšno črno statistiko, je pa eden od pomembnih dejavnikov. V Evropi se namreč vsako leto opravi skoraj 3 milijone splavov.

rodnost v Evropi

»Nisem še srečal matere, ki je opravila splav, pa pozneje te odločitve ni obžalovala«

Sociološke in demografske posledice splava pa za Bucherja niso najpomembnejši razlog za prizadevanje za ohranitev življenj nerojenih otrok. Prvi izmed njih so otroci v maternici, ki si po njegovem trdnem prepričanju zaslužijo pravico do življenja že od trenutka spočetja naprej. Nato so to matere v stiski in vsi ostali, ki jih posredno ali posredno prizadene splav. O njegovih negativnih posledicah na fizično, čustveno in duhovno zdravje so namreč pogosto na voljo zavajajoče in nepravilne informacije.

»Nisem še srečal matere, ki je opravila splav, pa pozneje te odločitve ni obžalovala,« poudarja Joannes Bucher. Zato je matere v stiski potrebno obvestiti o alternativah, jim stati ob strani in jim ponuditi pomoč. Seveda pa se je potrebno zavedati, da odločitev za življenje pogosto ni enostavna ter se težave ne bodo rešile same od sebe. Toda za nekaj tako dragocenega, kot je življenje, se je potrebno, pa tudi vredno, odločiti in boriti.

Rešil življenje otroka in postal njegov boter

Avstrijski prolifer je s Slovenci podelil tudi nekaj dogodkov iz svojih dolgoletnih izkušenj svetovanja materam v stiski.

Za nekaj tako dragocenega, kot je življenje, se je vredno odločiti in boriti.Nekega dne se je po napornem dnevu svetovanja pred kliniko za opravljanje splavov, ko nič ni šlo tako, kot bi si želel, šel s prijatelji oddahnit v bližnji park. S seboj so vzeli frizbi in si ga začeli podajati, ko se jim je približala mlada mamica z vozičkom ter jih začela opazovati. Joannes se ji je približal in jo vprašal, če bi se jim pridružila. Bila je za.

Po nekaj minutah igre je razodela, zakaj se je z vozičkom ustavila ravno pri njihovi skupini: Joannes je bil tisti, ki ji je pred obiskom ginekologa, pri katerem je bila naročena na splav, vlil upanja in poguma. Premislila si je in ni opravila splava. Sedaj je vsa srečna pripovedovala o svojem sinku, svojem največjem čudežu. Otročiček je preživel le zaradi Joannesovega prizadevanja. Ker je rešil življenje njenega otroka, ga je sedaj prosila še, da bi bil njegov boter.

srecna mati

Videti lepoto za Downovim sindromom

Na drug resnični dogodek se Bucher spomni vedno, ko kdo omeni splave otrok z Downovim sindromom. Nekega dne je v njihov center prišla mama hčerke s to boleznijo. Bucher nas je spomnil, da je vsako človeško življenje čudež in dragoceno.Malo punčko, ki se je je držala za roko, je Joannes poskušal ogovoriti in jo je pohvalil. Toda odziva ni bilo. Izgledalo je, da ga dekletce sploh ne opazi, zato se je začel spraševati, ali je sploh naredil prav, da jo je ogovoril.

Mama in hčerka sta že zapustili tisti prostor, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Punčka je spustila mamino roko, stekla nazaj in se brez besed trdno oprijela Joannesove roke. Bil je ganjen nad skrivnostjo, na kakšen način svet doživljajo otroci z Downovim sindromom. Od takrat naprej si je še težje predstavljal, da bi kadarkoli sodeloval pri splavu tako čudovitega otroka.

Nerojeni otrok

Ali bomo prelili navdušenje v prakso?

Joannes Bucher je s svojo karizmo v Slovenijo prinesel mnogo svežega vetra in navdušenja za zavzemanje za življenje. Spomnil nas je, da je vsako človeško življenje čudež in dragoceno, ter da nerojeni otroci niso edine žrtve splava. Povabil nas je, naj tudi pri nas začnemo z bolj intenzivno pomočjo materam, ki se zaradi stiske odločajo med življenjem in smrtjo. Na nas pa je, ali bomo navdušenje ob obisku prelili v prakso.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.