Pornografija: »nova droga«, ki oblikuje družbo

Tilen Mlakar
Torek, 11. december 2012, 9:04
Image
porn1
Pornografija, nekoč obskurna veja filmske industrije, je s prihodom interneta kar naenkrat dosegla vrata vsakega doma. Posledice tega so vse prej kot nedolžne ...

Ko je skušnjava oddaljena le en klik

Ne da bi mogli stroka ali družba v celoti o pojavu internetne pornografije in njegovih posledicah temeljito razmisliti, se je pojav bliskovito razširil. Že za leto 2010 so veljali naslednji statistični podatki:

  1. Skoraj 25 milijonov ali 12 % vseh spletnih strani je pornografskih.
  2. Vsako sekundo si pornografijo prek interneta ogleduje več kot 28.000 ljudi.
  3. 2,5 milijarde ali 8 % vseh dnevno poslanih elektronskih sporočil je pornografske narave.
  4. 68 milijonov ali 25 % vseh iskanj preko spletnih brskalnikov je povezano s pornografskimi vsebinami.
  5. 70 % ameriških mladih moških med 18. in 24. letom starosti obišče pornografsko spletno stran vsaj enkrat mesečno.
  6. 34 % uporabnikov interneta poroča o nezaželeni izpostavljenosti pornografskim vsebinam (preko pop-up oken, lažnih povezav ipd.).
  7. Ena tretjina obiskovalcev pornografskih spletnih strani v ZDA je žensk.
  8. Industrija internetne pornografije po vsem svetu vsako leto zasluži 3,78 milijarde evrov.
  9. Vsak dan se beseda zveza »otroška pornografija« v spletne brskalnike po vsem svetu vpiše 116.000-krat.
  10. Povprečna starost, pri kateri se otrok na internetu prvič sreča s pornografijo, je padla na 11 let in se še znižuje.

Nedolžnost pornografije?

O posledicah pornografije se na družbeni ali strokovni ravni še ne govori veliko. Vendar vedno več posameznikov in organizacij opozarja na škodljive učinke dolgotrajne izpostavljenosti pornografiji na posameznika, še zlasti na mlade. Posledično to vpliva na seksualizacijo celotne družbe.

Ob hitrem pregledu virov lahko negativne posledice pornografije strnemo v tri kategorije:

1. Spreminjanje nevrološke strukture možganov in povzročanje odvisnosti

Pornografijo nekateri poimenujejo tudi »nova droga«, saj na človeške možgane vpliva podobno kot opojne substance. Gledanje pornografskih vsebin v naših možganih sprošča hormone užitka, kakršna sta dopamin in serotonin. Ob pogosti uporabi lahko naši možgani od njih postanejo odvisni. Možganska nevrološka struktura se prilagodi na povečan odmerek teh hormonov, ki zato postanejo potrebni za njihovo normalno delovanje.

Kot nobena druga tudi odvisnost od pornografije ni nedolžna. Raziskovalci in aktivisti opozarjajo, da:

  • je za isti odmerek dopamina v možganih potrebno vedno višja stopnja dražljajev v obliki pornografskih vsebin; posameznik zato navadno preide od fotografij k mehki pornografiji in od nje k trdi pornografiji, sčasoma pa mu tudi to ni več dovolj;
  • pornografija zmanjšuje posameznikov interes za resnični odnos s partnerjem, zato ni nenavadno, da kar 56 % ameriških ločenih parov poroča, da je bil vsaj eden od partnerjev obseden s pornografskimi spletnimi stranmi (glej resnično zgodbo);
  • uporaba pornografije za 300 % poveča možnost, da bo posameznik prevaral svojega partnerja;
  • je med uporabniki internetne pornografije dvakrat več pojavov resne klinične depresije kot med neuporabniki;
  • 58 % odvisnikov od pornografije utrpi resno finančno izgubo, ena tretjina pa izgubi službo;
  • moški, ki redno gledajo pornografijo, postanejo bolj gospodovalni, introvertirani, anksiozni, narcistični, imajo nižjo samopodobo in so bolj podvrženi depresiji (dr. W. Struthers, Wired for Intimacy).

 2. Ponižanje ženske v predmet spolnega užitka

Pornografija je tudi neposredno povezana z negativnimi predstavami, vedenjem in agresijo do nasprotnega spola.

Gail Dines v knjigi »Pornland. How porn has hijacked our sexuality« zapiše, da pornografija (katere miselnost je preplavila tudi popularno kulturo) dekletom in ženskam sporoča, da je njihova najpomembnejša in najvrednejša lastnost spolna privlačnost. S tem jih pravzaprav pripravlja za zlorabo, saj zmanjšuje njihovo samozaupanje in pozitivno samopodobo ter jih prepričuje, da so vredne le kot spolni objekt in ne kot človeško bitje v celoti.

Pamela Paul v knjigi »Pornified« to ugotovitev ilustrira s presenetljivim rezultatom ene izmed anket: »Moški in ženske, ki so bili izpostavljeni veliki količini pornografije, so si precej manj želeli imeti hčerko kot tisti, ki ji niso bili. Kdo bi si želel, da bi se do njihove lastne male punčke kdo obnašal na takšen način?« Dodaja: »Pornografija je v svojem bistvu egocentrična – nekaj, kar moški stori sam, zase – tako da uporabi žensko kot sredstvo za dosego užitka, kot še en potrošniški produkt.«

3. Spreminjanje pogleda na spolnost in medčloveške odnose

Pornografija moškega in žensko ter njun odnos prikazuje na skažen in neresničen način. Pornografska zgodba žensko prikazuje enodimenzionalno: nikoli ne reče ne, nikoli ne zanosi in komaj čaka, da bo lahko imela spolne odnose s katerim koli moškim in ga zadovoljila na kateri koli način. Na drugi strani prikazuje moške kot »brezdušne, brezčutne in amoralne podporne naprave erektiranih penisov, ki so upravičeni do uporabe žensk, na kakršen koli način si jih želijo. Ti moški ne kažejo nobene empatije, spoštovanja ali ljubezni do žensk, s katerimi imajo spolne odnose« (Dines, Pornland).

Dolgotrajna izpostavljenost takšnim sporočilom ima (poleg vedno močnejšega prepričanja, da je pornografija nekaj normalnega in sprejemljivega) močan vpliv na posameznikova prepričanja in pogled na spolnost ter na partnerske odnose. Vodi ga v prepričanje, da je promiskuiteta normalna, spolna monogamija nenaravna, spolna neaktivnost pa nezdrava. Pravi mu, da je edini cilj spolnosti zadovoljitev njegovih želja in užitkov. Daje mu lažni vtis, da sta seks in užitek popolnoma ločena od partnerskega odnosa, zato nesebična ljubezen in zaupanje med partnerjema nista mogoči …

Kdo so največje žrtve?

Pri teh in vseh ostalih negativnih posledicah pornografije je potrebno poudariti, da ne vplivajo zgolj na tiste, ki pornografijo gledajo. Pri tako masovnem pojavu ima pornografija ogromen vpliv že na miselnost celotne družbe oz. kulture. Kar poglejmo na ulične reklamne panoje ali prisluhnimo šalam mimoidočih … Največje žrtve tega procesa so ženske, najbolj ogroženi pa otroci, za katere se zdi, da so starši njihova zadnja obramba pred zlorabo hiperseksualizirane kulture.

Več:

Samozadovoljevanje: kako prenehati?

Je masturbacija res zdrava in normalna? 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem