Paraolimpijka v Sočiju prvič srečala svojo rusko biološko mamo

Tilen Mlakar
Četrtek, 20. marec 2014, 5:00
Image
jessica-long
Pred 22 leti sta jo najstniška starša v ruski Sibiriji oddala v posvojitev zaradi hude okvare nog. Danes je ameriška paraolimpijka z izjemno uspešno športno kariero.

Paraolimpijska plavalka Jessica Tatiana Long se je rodila v Rusiji in tam preživela svoje prvo leto življenja. Njena starša sta bila stara le 17 in 18 let, mala Tatiana pa se je rodila s prirojeno napako nog (fibularno hemimelijo), zaradi katere ji je bila napovedana amputacija nog ali izredno drago operativno podaljšanje nog.

Mlada starša sta se v stiski odločila, da Tatiano oddata v posvojitev. Pri enem letu starosti jo je posvojil ameriški par in ji nadel ime Jessica. Pri 18 mesecih so ji morali amputirati obe nogi. A to je ni ustavilo, da se ne bi že od otroštva ukvarjala s svojo ljubeznijo - športom.

Že kot otrok se je naučila hoditi s protezami in se preizkusila v različnih športih, od gimnastike do plezanja. A najbolj se je navdušila nad plavanjem in pokazala izjemen talent. Leta 2004, v starosti le 12 let, je tako postala najmlajša članica ameriške reprezentance na paraolimpijskih igrah v Atenah. In osvojila tri zlate medalje! Do danes ima v svoji vitrini že 17 medalj s poletnih olimpijskih iger.

jessica-long2

Letos, deset let pozneje, je tekmovala tudi na zimskih paraolimpijskih igrah v Sočiju. Priložnost je izkoristila še za obisk svoje biološke družine. Njena starša sta še vedno skupaj, sta poročena in imata tri otroke.

Pred srečanjem z biološko družino je pokazala svojo veliko ljubezen do obeh družin, tako biološke kot posvojiteljske:

»Ko bom prvič videla svojo rusko družino, želim, da se zavedata, da nisem jezna, da nisem razburjena, da sta me dala v posvojitev. Mislim, da je bilo to res pogumno. In ne vem, kaj bi sama naredila, če bi bila v njenem položaju pri šestnajstih s prizadetim otrokom, za katerega sta vedela, da ne bosta mogla skrbeti. In če hočem [mami] kaj sporočiti, ko jo vidim, je to, da čutim toliko ljubezni do nje, svoje mame, saj mi je dala življenje.«

Po ganljivem srečanju z rusko družino je do izraza prišel njen optimizem: »Ničesar ne obžalujem. Mislim, da je bilo vse del Božjega načrta … Rusijo zapuščam z nasmehom na obrazu.«

O Jessicini poti v Rusijo in srečanju z biološko družino je bil posnet tudi kratki dokumentarni film. Napovednik zanj si lahko ogledate v nadaljevanju. 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.