Odločitev, ki je nista obžalovala

Tilen Mlakar
Petek, 25. januar 2013, 5:36
Image
Katyia Rowes child01
Čeprav so ji zdravniki zaradi sinove hude motnje v razvoju svetovali splav, se je 26-letna britanska mati po ogledu 3D ultrazvočne slike odločila za življenje. Svoje odločitve ni obžalovala, čeprav je z otročičkom preživela le devet čudovitih ur.

Katyia Rowe in njen partner Shane Johnson sta zanosila lanskega marca. Otrok je bil zanju presenečenje, vendar sta bila navdušena in se naraščaja iskreno veselila. »Imela sva toliko načrtov za prihodnost in kar nisva mogla dočakati prvega srečanja z najinim dojenčkom,« pripoveduje mlada mamica.Ko sva ga videla na zaslonu, sva se v trenutku zaljubila vanj.

»Najini prvi izvidi pri treh mesecih so bili čudoviti. Ko sva prvič videla najinega otročička na zaslonu, sva se v trenutku zaljubila vanj.« Par se je odločil, da se poroči, ko bo njun sinček dovolj velik, da ju bo pospremil do oltarja.

Kljub črnim napovedim odločitev za življenje

Zapletlo se je pri pregledu v 20. tednu nosečnosti. Zdravniki so po podrobnih testih ugotovili, da se malčkovi možgani ne razvijajo pravilno, zato naj bi se rodil s hudimi motnjami v razvoju. Prognoza za otrokovo prihodnost ni bila rožnata. Če bo preživel, so zdravniki razložili Katyii in Shane-u, bo živel največ pet let in nikoli ne bo niti govoril niti hodil, vse življenje pa bo potreboval 24-urno oskrbo.

To, da naj bi bilo njegovo življenje krajše ali drugačno, ne pomeni, da si ne zasluži, da bi ga izkusil.Zdravniki so paru predlagali in omogočili, da bi v 24. tednu nosečnosti opravil splav. Toda ko sta mlada starša na tridimenzionalnem ultrazvoku videla svojega otročička, kako se smehlja, dela mehurčke, brca in maha z rokami, sta se trdno odločila, da ga bosta donosila.

Katyia pripoveduje: »Ko so nama rekli, da so poškodbe možganov najinega sina tako težke, da bodo omejevale njegovo življenje, ter da naj razmisliva o prekinitvi nosečnosti, sva bila uničena. Narejeni so bili dodatni pregledi, ki naj bi ocenili obseg njegovih motenj. Toda ko sem ga videla, kako se v meni smeji in igra, sem vedela, da ne morem končati njegovega življenja

Katyia Rowes child02

»Rekli so mi, da ne bo nikoli mogel hoditi ali govoriti, vendar se je na ultrazvoku stalno muzal in premikal … Če se je lahko smejal in igral in čutil, si je kljub motnjam v razvoju zaslužil užiti življenje, kolikor mu ga je ostalo, ne glede na to, kako kratko bo. Samo to, da naj bi bilo njegovo življenje krajše ali drugačno, ne pomeni, da si ni zaslužil, da bi ga izkusil

Otrok je spremenil njen pogled na svet

»Kljub vsem strašnim stvarem, ki so mi jih povedali [o njegovem stanju],« nadaljuje Katyia, »je njegova kvaliteta življenja v meni izgledala čudovita in nič drugačna od katerega koli drugega dojenčka. V užitek ga je bilo gledati … Kot mati sem čutila dolžnost, da zaščitim njegovo pravico do življenja ne glede na to, koliko časa mu je preostalo

Kot mati sem čutila dolžnost, da zaščitim njegovo pravico do življenja ne glede na to, koliko časa mu je preostaloIronično je bilo, da sama sebe nisem nikoli doživljala kot posebno materinske. Toda sedaj si nisem ničesar želela bolj kot skrbeti za svojega sinka in mu omogočiti najboljšo možno kvaliteto življenja. Bila sem več kot srečna ob tem, da bi svoje življenje popolnoma posvetila skrbi zanj

Katyia se je izobrazila o vseh lastnostih in posledicah otrokovih motenj v razvoju ter se tako poskušala čim bolj pripraviti na njegove potrebe. »Nikoli nisem niti za trenutek podvomila. Pogledati sem morala samo sliko z ultrazvoka, na kateri je užival življenje v maternici, in sem vedela, da sem na pravi poti, ko mu dajem priložnost

Imela malo časa, a sta ga zato toliko bolj izkoristila

Morda še ni bil rojen, toda bil je že najin sin.Mladima staršema je bilo podarjenega le malo časa z njunim otrokom, a sta ga zato v polnosti izkoristila. »Ker nisva vedela, kako dolgo bo živel, sva bila odločena, da bova uživala z njim tako dolgo, kot bova lahko. … Govorila sva z njim in mu predvajala glasbo, saj sva mu želela omogočiti čim več izkušenj … Spoznala sva, da je imel rad tuširanje, saj je brcal, ko sem polila vodo po svojem trebuščku. Ko je postal večji, sem lahko videla njegove male noge in roke, ki so ob njegovem premikanju pritiskale na notranji strani trebuha. Morda še ni bil rojen, toda bil je že najin sin. Vsak njegov gib sem doživela kot znamenje, da sva se odločila pravilno

Zame se je materinska služba začela takoj, ko sem zanosila.Zaradi motenj malček ni mogel požirati plodovnice, ki ga je obdajala, zato je morala Katyia zadnjih devet tednov nosečnosti hoditi na boleč postopek črpanja te tekočine. Ob tem so jo mnogi ljudje spraševali, ali je vredno vse to prestajati za resno prizadetega otroka, ki verjetno ne bo živel več dolgo. »Toda sama nisem nikoli razmišljala tako,« pravi. »Kot mati storiš vse za svojega otroka in zame se je ta služba začela takoj, ko sem zanosila.«

Nagrada za njeno trpljenje je bilo po njenih besedah devet najbolj radostnih in izpolnjujočih ur njenega življenja – čas, ki ga je preživela s svojim sinom.

Najčudovitejša služba na svetu

Mali junak, ki sta ga ponosna starša poimenovala Lucian, je bil rojen 23. oktobra 2012. Takoj po rojstvu so ga prepeljali na intenzivno nego, a so že kmalu zatem h Katyii prihitele babice in jo obvestile, da ima njen sin le še nekaj minut življenja.

»Bila sem šokirana, vendar odločila sva se, da bova po rojstvu vodstvo prepustila Lucianu … Dal mi je že največjo čast, da sem bila njegova mamica zadnjih devet mesecev. Sedaj je bilo na njem, ali je pripravljen oditi,« se spominja Katyia.

Ko so mi Luciana položili v naročje, sem vedela, da se je vse splačalo.Katyia je pohitela k svojemu novorojenčku in ga prvič vzela v svoje naročje. »Brez dvoma je bil to najsrečnejši trenutek mojega življenja … Ljubezen in radost, ki sem ju občutila v trenutku, ko so mi Luciana položili v naročje, sta mi sporočali, da se je vse splačalo … Lucian bi lahko v maternici umrl kadarkoli, toda zdržal je dovolj dolgo, da sva se lahko dostojno spoznala

Lucian je umrl le devet ur po svojem rojstvu, a je v svojem kratkem življenju počival v naročju svoje matere in spoznal celo svoje stare starše. Kljub vsem naporom in preizkušnjam Katyia Rowe svoje odločitve za življenje ne obžaluje.

»Mislila sem, da ne želim biti mati, toda Lucian me je naučil, da je to najčudovitejša služba na svetu. Za to mu bom vedno hvaležna

Katyia Rowes child03

Vir: Daily Mail

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem