Tudi atiji nosijo!

Valentina Pavlič
Ponedeljek, 16. april 2018, 22:58
Image
Z Juretom, očetom enoletne deklice, sva se pogovarjala o moškem pogledu na nošenje in o njegovi izkušnji nošenja. V prvem delu najinega pogovora je pripovedoval o začetkih nošenja, o svojih občutjih, tokrat pa bo podal tudi nekaj konkretnih nasvetov in opogumljajočih misli za očete, ki še ne nosijo.

Prva nosilka, ki sta jo uporabljala, je bil elastičen tkan trak. Zakaj sta se odločila zanj? Sta vezanje hitro osvojila?

Vezanja sva se naučila preko filmčkov na internetu, nato pa nama je vezanje pokazala še babica, ki je tudi svetovalka za nošenje otrok. To se nama je zdelo zelo dragoceno, četudi sva si prej ogledala že filme in se »naučila«. Mislim, da ti nekdo, ki res dobro zna, mora pokazati, kako se trak zaveže. In jasno, ne na lutki, ampak na otroku.

Po tednu ali dveh pa sva se udeležila delavnice nošenja otrok in nosilk v parku, kjer sva dobila veliko dragocenih informacij. Delavnica je bila odlična, izvedela sva veliko novega, predvsem pa sva se zaradi delavnice lažje znašla v ponudbi strukturiranih mehkih nosilk in tako sva kupila pravo za nas.

Pri očetih so nosilke običajno bolj priljubljene, saj je njihova uporaba zelo enostavna. Je tudi tebi ljubša izbira kot trak?

Težko bi rekel, da mi je ljubša. Nosilko se da res hitro namestiti in je enostavna za uporabo. Klik klik in si gotov. Pri traku je potrebne malo več prakse, rutine, več interesa in volje.

Meni je trak predstavljal izziv, saj ga najprej nisem znal zvezati. Česar (še) ne znam, kar mi je neznanka, je zame izziv. Tako sem pristopil k stvari – se lotil izziva, se odločil, da ga bom premagal in je bilo super. S trakom vsekakor potrebuješ več vaje in koga, da ti pokaže, kako se ga zveže oziroma namesti.

Mislim pa tudi, da je pravi odgovor na to vprašanje: vsaka stvar ob svojem času. Novorojenčka, kljub vsem vstavkom, ne bi dal v nosilko.

Večina otrok v nosilkah umiri in zaspi. Ali tudi vajina deklica rada spi v nosilki?

Nosilka je pravzaprav edini način, da najino hčerko potolaži ali uspava kdo drug kot mamica. Ko jo daš v nosilko, pride v poseben položaj, pa čeprav je lahko razburjena, lahko smo v neznanem okolju, kjer je ogromno dejavnikov, ki jo motijo, da bi zaspala. Ko jo daš v nosilko, malo zazibaš, odklopi, se sprosti in zaspi. Vse od malega je to njeno varno okolje. Kamorkoli lahko gremo, lahko potujemo z avtom, ko je utrujena jo dava v nosilko, se sprehodimo in rešimo neko našo težavo, neznanko, kako bomo otroka uspavali ali pomirili.

Nosita pa jo tudi, ko je budna in z vama počne marsikaj – je vključena v vajine dejavnosti in spoznava svet, kot si nam povedal že prejšnjič.

Ko je otrok v nosilki, opaziš, kaj vse spremlja. Točno vidiš, kaj ga zanima. Če bi bila v vozičku, gotovo ne bi vedel, kako hitro so jo zanimale ptice, na primer, ali pa veverice. Zdelo se mi je fascinantno, da je sploh opazila veverico, ki je bila oddaljena trideset metrov na drevesu. Ker sem to opazil, sem se lahko tudi sam odzval. In sva se veverici recimo približala.

Že prej si omenil, da tudi vreme za vas ni ovira. Veliko staršev, ki nosi, se sprašuje, kako naj oblečejo svojega otroka in sebe, da bo obema pozimi toplo in poleti ne prevroče. Kako ste se znašli pozimi, ko je bilo res mrzlo? Imaš kak nasvet za starše?

Že na začetku zime smo v trgovini z ženskimi oblekami kupili dolgo žensko jakno, največje velikosti. Preizkusil sem, če jo lahko zaprem čez otroka v nosilki, in smo jo kupili. To sva oba uporabljala celo zimo. Jakna namreč sega do kolen, lahko se jo zategne z vrvico, tako sem prepričan, da najine punčke nikoli ne zebe, saj ima tudi nogice vedno na toplem. Če je zunaj toplo, čeznjo oblečeva samo jakno. Če je mrzlo, pa dojenčici oblečemo pajaca, na primer. Četudi ženska, se nam jakna odlično obnese.

Kako pa na atija, ki nosi, gleda okolica? Bi z nami delil kakšno prijetno izkušnjo?

Jaz imam zelo pozitivne izkušnje. Vsaka mlada mamica se mi nasmiha, ko vidi, da nosim. Ko dete spi, vsi komentirajo: Joj, kak lepo spi pri atiju. Vsak drugi to komentira in starejši: Joj, kak pa lepo spi pri atiju. Običajno namreč gremo na sprehod, ko pridem iz službe in takrat je čas za njen popoldanski spanec, tako da vedno spi pri meni. Moje izkušnje so torej zelo pozitivne in prijetne. Na začetku se je moda kdo ustavil in vprašal, če je to okej. Sedaj, ko se pojavlja vedno več ljudi, ki nosi, pa so vsi zelo pozitivno naravnani.

Bi novopečenim očkom ali očkom, ki še ne nosijo, želel predati kakšno misel? Jih morda opogumiti?

Treba je poskusiti. Treba je iti čez neko navidezno prepreko. Enostavno moraš poskusiti in ko to storiš, dobiš ta občutek, da je otrok pri tebi, da se počuti varnega. Meni to daje prav posebno energijo in vez z otrokom. Tega niti ne znam opisati, kar se dogaja, ko se otrok zlije s teboj. Je nekaj, česar ne poznaš, dokler ne poskusiš. Ne moreš vedeti. Super je. Enostavno poskusi!

Kako pa naj začnejo? Kje lahko nošenje najlažje spoznajo?

Ne gre za to, da moraš kar kupiti nosilko, ampak enostavno na delavnici ali v nekem krogu nosilko najprej preizkusiš. Se nastavi nate in na tvojega otroka in greš na sprehod. Nama je bilo super tudi, da sem razbremenil mamo. Po porodu, ko sva šla na sprehod, je ona uživala, se malo spočila, jaz pa sem nesel dete – lahko sem pomagal, dete je bilo zadovoljno, bil sem koristen, ponosen in v dobrem stiku z obema mojima damama. 

Foto: fatherly.com. Fotografija je simbolična.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa

29. marec 2019 ob 17.30

Cerklje, Koper, Celje, Novo mesto,
Ljubljana