Skrivnost leta

Mica Škoberne
Četrtek, 15. maj 2014, 0:33
Image
druzinica
Ste že slišali najbolje varovano skrivnost leta? Letos praznujemo 20. obletnico mednarodnega leta družine, ki so ga Združeni narodi razglasili leta 1994. Danes pa je svetovni dan družin.

Geslo letošnjega mednarodnega dne družin, ki ga praznujemo že od leta 1994, je »Družine so pomembne za dosego razvojnih ciljev«, ključne letošnje teme pa so: usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, socialna vključenost in medgeneracijska solidarnost ter iskanje strategij za boj proti revščini v družinah.

Letošnja 20. obletnica mednarodnega leta družin, ki je v let 1994 zastavilo smer razvoja družinske politike na globalni ravni, naj bi ponudila novo priložnost za premislek o tem, kakšno vlogo ima družina v sodobni družbi. V tem letu naj bi se bolj podrobno posvetili preučevanju vloge družine pri razvoju, pregledali sodobne trende v oblikovanju družinskih politik, delili primere dobrih praks, ozavestili izzive, s katerimi se soočajo družine po vsem svetu, in predlagali rešitve.

V ta namen se na različnih koncih sveta srečujejo ekipe strokovnjakov, delajo raziskave, izmenjujejo dobre prakse, pripravljajo raznovrstni dogodki in praznovanja. Zaključki vseh omenjenih dejavnosti pa naj bi ponudili smernice za oblikovanje, spremljanje in udejanjanje učinkovitih družinskih politik.

Med drugim so ob tej obletnici pri Mednarodni federaciji za razvoj družin izdali Deklaracijo civilne družbe, ki jo je podprlo več kot 300 organizacij iz 67 držav in več kot 500 diplomatov, politikov in akademikov iz 87 držav.

Zakaj torej o vsem tem ne slišimo ničesar?

Mediji se pogosto ne posvečajo nečemu tako običajnemu, kot je praznovanje veselja družin, raje iščejo ekstremne situacije, ki pa so bolj izjema kot pa splošno pravilo.Molk o tej pomembni temi pa ne vlada le v Sloveniji, ampak tudi drugo po svetu. Pri ameriškem portalu MercatorNet so letošnjo obletnico razglasili kar za »najbolje varovano skrivnost leta«, od Igancia Sociasa, direktorja mednarodnih odnosov pri Mednarodni federaciji za razvij družin, pa dobili naslednji odgovor na vprašanje, zakaj je tako: »Ja, bo kar držalo, da se mediji pogosto ne posvečajo nečemu tako običajnemu, kot je praznovanje veselja družin, raje iščejo ekstremne situacije, ki pa so bolj izjema kot pa splošno pravilo.«  

Kako praznujemo v Sloveniji?

V Sloveniji se je na pobudo Zveze družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije v času od 15. do 22. maja uveljavil teden družin, ki naj bi ob različnih prireditvah in dogodkih za družine na lokalni ravni služil tudi osveščanju javnosti o vlogi in pomenu družine.

Zveza družin tudi letos organizira akcijo »za družine brezplačno«. K sodelovanju so povabili različne kulturno-umetniške institucije, ki družinam omogočijo brezplačen vstop za svoje prireditve. S tem želijo, da bi starši in otroci prostore umetnosti prepoznali kot prostore kakovostnega in predvsem skupnega preživljanja prostega časa. Seznam sodelujočih organizacij v akciji »za družine brezplačno« najdete na tej povezavi

Spremembe družin v Sloveniji

Podatki Statističnega urada RS kažejo, da se zadnja tri desetletja v Sloveniji povečuje število družin, leta 2012 jih je bilo 567.347, hkrati pa se zmanjšuje število otrok v družinah, povprečna družina je tričlanska. Najbolj se povečuje število enostarševskih družin, ki je od leta 1991 naraslo za štirikrat (število mater z otroki se je od popisa prebivalstva leta 19911 povečalo za 40%, število očetov z otroki pa za 66%).

Po zadnjih podatkih (leta 2012) se je v Sloveniji rodilo 21.938 otrok. Najbolj se je povečalo število zunajzakonskih rojstev, ki so že močno presegli število rojstev poročenih parov in predstavljajo 57 % vseh živorojenih otrok.

Število porok se zmanjšuje, število razvez se povečuje. Ta trend je opazen že vsaj 20 let. V obdobju 1991 do 2011 se je starost ženina in neveste ob prvi poroki povečala za skoraj štiri leta; (ženin je bil leta 2011 star 31,5 let, nevesta pa 29,2 leti). Tudi starost matere ob rojstvu prvega otroka se je povečala za štiri leta, (na 28,9 let).

Lahko sploh praznujemo?

V dvajsetih letih se je torej zgodilo toliko sprememb, da je razmislek o njihovih posledicah tudi pri nas več kot potreben, oblikovanje primerne in spodbudne družinske politike pa še toliko bolj. 

A čeprav zastrte s tančico medijsko nezanimive vsakdanjosti in pogosto (včasih celo načrtno) prezrte od družbenih arhitektov sedanjosti in prihodnosti, družine vendarle danes lahko praznujemo  iz čistega veselja nad tem, da smo! In tega veselja  ki je bolj splošno pravilo kot pa izjema  nam nihče ne more odzveti. 

 

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.