Največja neenakost je, ko se z neenakimi ravna enako

Uredništvo iskreni.net
Četrtek, 22. avgust 2013, 5:00
Image
druzinaprstki
Predlog novega zakona o starševskem varstvu še vedno odmeva med našimi bralci. Objavljamo mnenje ženske, ki je uspešna v svojem poklicu, pri znanstveno-raziskovalnem delu, a hkrati želi biti tudi v polnosti mati.

Njeno mnenje je dragoceno predvsem zato, ker se ministrstvo v svojih argumentih tako pogosto sklicuje prav na ženske, kot je naša bralka, in na njihove potrebe po večji konkurenčnosti na trgu dela. Pismo pa razkriva, da so lahko potrebe žensk precej drugačne, kot si predstavljajo tisti, ki krojijo družinsko politiko.

Naša bralka se ni želela izpostaviti z imenom in priimkom (podatke o avtorici hranimo v uredništvu). Tako ona kot mož delujeta v takem poklicnem in službenem okolju, da se bojita, da bi jima to lahko povzročilo težave pri nadaljnjem poklicnem uveljavljanju. Tudi to pove veliko o tem, kako do družin odprta družba smo.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Spoštovano ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve!

Stara sem nekaj čez 30 let, po porodniški po prvem otroku, in še čakam na primerno zaposlitev, za katero si želim, da bo delna. Z možem si namreč želiva, da bi hčerki lahko omogočila v njenem ranem otroštvu več skupnega časa z nama, kar nama pomeni veliko skupno vrednoto.

Sama se na profesionalnem področju lahko pohvalim z inovativnim, izvirnim in tudi uspešnim raziskovalnim delom. V naslednjih dveh letih moram zaključiti znanstveni magisterij, ki je zaradi zdravstvenih težav ob zanositvi in v nosečnosti ter v poporodnem obdobju zastal.

Mož ima zahtevno in odgovorno službo, ki mu vzame veliko časa, kljub temu pa v gospodinjstvu zelo rad in veliko pomaga (in potem dela zaradi tega redno dela tudi ponoči).

V zadnjem času sem spremljala, kako poteka javna debata glede urejanja družinske zakonodaje na področju starševskega dopusta in varstva za predšolske otroke ter bi rada izrazila protest proti napovedanim spremembam. Zakaj?

Napovedane spremembe nas omejujejo

Obvezna izraba starševskega dopusta s strani očeta nas kot družino omejuje. Prosim pustite nas, da se znotraj družine sami svobodno odločimo, kako bomo izrabili ta čas!

Sama bi po vaši zamisli morala mesec dni prej v službo, hčerka pa se še vedno večinsko doji. Gosto hrano uvajava od petega meseca dalje, vendar zaradi nekaterih njenih zdravstvenih težav in njene želje po dojenju tega še ne omejujemo.

Poleg tega je bila zame nosečnost izredno naporna (rizična nosečnost) in si sploh ne predstavljam, da bi po šestih mesecih (kot jih v radijski oddaji navajate kot odlično idejo za prihodnost) odšla na delo!

Poleg tega ima moj mož tako naravo dela, da si nikoli ne bi mogel privoščiti starševskega dopusta, kakor je trenutno načrtovan. Gotovost njegove službe je za našo družino bolj pomembna kot moja takojšnja zaposlitev.

O vsem tem sva se pogovarjala in sprejela skupni dogovor o deljenju družinskega dela. Sama v prihodnjih letih, ko se bo hčerki pridružil še kak sorojenec, računam na delno zaposlitev in krajše zasebno varstvo otrok, tako da bom lahko čim več časa namenila otrokom.

Poudarja se kognitivni razvoj, pozablja pa čustveni, duhovni in vrednostni razvoj otroka

Vrtca pred 3. letom starosti otrok ne potrebuje, potrebuje pa seveda vrstniško družbo (ki se mu jo lahko zagotovi tudi drugače) in spodbudno, varno in vrednostno prav orientirano socialno okolje, ki ga izberemo starši. In to bova ne glede na to, kar boste na ministrstvu zakonsko predpisali, tudi naredila: pa čeprav bo za nas to pomenilo, da moramo materialno biti skromnejši.

Z umikom že tako ne velike finančne podpore pri otroškem dodatku za otroke med 3. in 6. letom starosti kažete nespoštovanje do načina življenja, ki je usmerjen v klasično delitev vlog in zgodnjo socializacijo otrok znotraj družine same.

S tem posegate v naše pravice, da otroke vzgajamo po lastnih vrednotah in prepričanju – in v neenak položaj spravljate tiste, ki mamimo vlogo vidimo bolj v skrbi za otroke in gospodinjstvo, moževo pa v službi in poznejšemu spodbujanje otrok k odpiranju in povezovanju s širšim okoljem.

Da, vrtec je v določenem obdobju predšolskega otroka zanj spodbuden (dovolj je, če je vanj vključen s petimi leti), ne vsiljujte pa ga kot zveličavno možnost za edini pravi razvoj otroka.

Pedagogika predšolskega obdobja je z intenzivnim pritiskom na aktivnosti, ki razvijajo kognitivno področje otrokovega razvoja (na katerega se sklicujete ob predlaganih zakonodajnih spremembah) zašla s poti! Pozablja pa se čustveni, duhovni, vrednostni razvoj otroka (oz. slednji samo, ko je po vašem mnenju »pravi«).

Iz rezultatov raziskav mi je dovolj dobro znano, da zgodnje varstvo v vrtcu koristi zares predvsem otrokom, ki so doma zanemarjeni. Mehanizmov za prepoznavo, spodbujanje razvoja in ukrepanje v teh primerih pa ima država dovolj in ni potrebno, da se v vrtec (zaradi pozitivnega kognitivnega razvoja) sili vse otroke, ki jim domače spodbudno okolje lahko ponudi celo več in ne manj kot vrtec.

Poznam mnogo otrok, ki so se večino predšolskega obdobja varovali doma, pa so danes sposobni, zaposleni odrasli s svojimi družinami. Poznam tudi mlade družine, ki so svoje otroke dale v vrtec šele s petimi leti, pa so radovedni, aktivni in povsem enako kognitivno razviti kot vrtčevski vrstniki, na področju čustvenega razvoja in vrednot pa so prejeli dobro družinsko popotnico, ki je ne nadomesti nobeno kolektivno varstvo.

Ženske potrebujemo spodbudo za več časa ostati doma in ne obratno

Ob tem želim komentirati tudi vašo trditev, ki ste jo izrekli v odgovoru na komentar Delovega kolumnista Marka Crnkoviča: »Po moji oceni je obstoječa politika starševskega varstva v Sloveniji učinkovita z vidika zaposlovanja staršev, zlasti žensk, ne pa z vidika zmanjševanja neenakosti med ženskami in moškimi na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Potrebne so spremembe, ki bodo spodbujale starše k bolj enakovredni porazdelitvi obveznosti za otroka oziroma spodbujale očete h koriščenju pravic. Možnost delitve koriščenja starševskega dopusta poznamo v Sloveniji že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa se stanje ni spremenilo« (izjava Ane Vodičar).

Trditev temelji na vašem osebnem prepričanju, kaj bi bilo potrebno storiti (kaj je vredno, dobro za družine, otroke, starše), ki pa škodi vsem, ki smo prepričani drugače (in si upam reči – glede na to, da sami pravite da se od sedemdesetih let ni veliko spremenilo – da nas je večina).

Znotraj poslanstva, ki ga opravljate, bi morali po mojem mnenju strokovno korektno načrtovati takšne možnosti, ki bi (seveda znotraj danih možnosti države) podprle zaželjen življenjski slog družin, kar pa s trenutnimi odločitvami trenutno podirate, jemljete ter ukinjate možnost svobodne odločitve znotraj družine same.

Moja osebna in iskrena želja je, da sem, predvsem ko so otroci predšolski, čim več z njimi doma, pa četudi sem zato v določenem obdobju nezaposlena ali zaposlena samo delno. Če ne bi bilo zdravstvenih razlogov, bi trenutno imela z možem ne enega, pač pa zagotovo vsaj tri otroke, in v tem primeru bi zagotovo želela ostati doma vsaj do takrat, ko bi bil mlajši star tri leta.

In mimogrede, odločitev, da v naslednjih nekaj letih prevzamem »večinsko skrb« za otroke, je moja svobodna odločitev in prosim, ne sprašujte sami sebe o tem, kako čutim in mislim jaz.

Kot sami ugotavljate, se na tem področju od sedemdesetih let ni veliko spremenilo. Mar res mislite, da zato, ker smo ženske »ujete, nesvobodne v izbiri«?

Sama bi prej rekla, da ženske, ki ne čutijo, da bi bile z otroki in ne zmorejo brez službe in profesionalnih uspehov vsaj v predšolskem obdobju otrok (sploh če imajo za to osnovne možnosti) potrebujejo svetovanje, spodbude in pomoč, da si upajo z otroci biti več – tudi na račun svojega dela in kariere.

Vi pa s svojo zakonodajo to omejujete, namesto, da bi spodbujali. Poskusite vendar razmišljati tudi izven lastnih vrednostnih okvirjev in dopustiti svobodno izbiro tudi tistim, ki mislimo drugače.

Individualna pravica do otroka ne obstaja

Drznem si misliti, da s predlaganimi spremembami utirate pot spremembam, ki vodijo k utemeljevanju individualne pravice posameznika do »imeti otroka« (ta misel se mi je utrnila, ko ste v radijski oddaji napovedovali, da bi se v prihodnosti pa mogoče že lahko pogovarjali o obvezni delitvi starševskega varstva na polovico).

Moški in ženska sta enakovredna, nista pa si enaka in nikoli si ne bosta. Otrok potrebuje očeta in mamo, njune vloge pa ni možno natančno in skrupulozno razdeliti v odstotke dela in skrbi za otroka (in jo povrh predpisati ali usmerjati). Vloga očete in matere se skozi celoten otrokov razvoj vloga preliva in je dopolnjujoča, nikoli pa ni odstotkovno ali kako drugače jasno razmejena.

Dopust za varstvo otrok je družinski in naj tak tudi ostane – mama in oče naj se svobodno odločita, kako ga bosta porabila. Otrokova primarna pravica je, da ima mamo in očeta, pravica očeta in mame pa je, da sama znotraj svoje družine načrtujeta družinsko življenje in vzgojo otrok.

Individualne pravica do otroka in vzgoje otrok ne obstaja, saj je otrok bitje, ki izhaja iz ustvarjalnega odnosa med moškim in žensko in ne zmore začeti obstajati po individualni želji posameznega moškega ali ženske ali celo alternativnih zvez, ki v sebi ne nosijo potenciala, ki ustvarja življenje.

Država ni ustanova, ki bi te sebične želje morala na silo uveljavljati. Država naj ščiti otroke pred zlorabo – načrtovanim odvzemom, »ukinjanjem« enega izmed staršev ipd. že v samem začetku njihovega življenja. Zato naj država zakonskih okvirov, ki bi takšne zlorabe celo omogočala, ne ustvarja.

Če si posamezniki izberejo način življenja, ki ne omogoča družine in otrok, je to njihova stvar in nikakor ni stvar države, da bi jim to morala omogočiti, in ostalih državljanov, da ob tem trpimo in smo diskriminirani znotraj naši osnovnih in že uveljavljenih družinskih pravic.

In še za konec …

Želim si, da vaše ministrstvo zares ubrani svoj naslov – in zagotavlja enake možnosti –tudi tisti večini, ki želi živeti drugače od vaših osebnih prepričanj in želja.

Upam, da se strokovnjaki in uradniki na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in ENAKE možnosti zavedate, da je največja NEENAKOST, ko se z neenakimi ravna enako.

mlada mamica

 

Izpit

  

Za še več dobrih vsebin.
Pomladna donacijska akcija se končuje. Podprite nas še danes!
0€
25.200€

44%

11.119€
Akcija se zaključi:
17.06.2019

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.