"Kdor ima družino, ima vse"

Štefan Kržišnik
Sobota, 1. november 2014, 5:00
Image
lojze naslovna
V letu desete obletnice iskreni.net bomo vsak mesec objavili intervju z osebo, ki je tesno povezana z zgodovino iskreni.net. Tokrat smo se ustavili pri duhovniku Lojzetu Kržišniku, ki je bil zraven pri samih začetkih iskreni.net. Z njim smo se pogovarjali tudi o njegovi družini in današnjem prazniku vseh svetnikov.

Ali drži, da si prav ti »izumil« ime iskreni.net?

Ne bom trdil, da sem bil prav jaz. Zelo dobro pa se spomnim duhovnega vikenda, ki je potekal pri meni, v moji nekdanji župniji v Kopru na Markovcu, na katerem se je to zgodilo.

To so bili časi, ko sem kot duhovnik sodeloval pri portalu mladi.net in na tisti čas imam zares lepe spomine. Zame je bilo to delo nekaj čudovitega, saj sem pri tem delu doživljal mlade, ki so na spletu resnično iskreno postavljali vprašanja tudi duhovniku.

Potem pa je kar naenkrat prišlo do tega, da bi tisti, ki smo aktivno ustvarjali portal, mladi.net zapustili in ga prepustili mlajšim (to je bila tudi želja nove ekipe v okviru tedanjega društva MMM).

Sam sem bil na mladi.net zelo navezan. No, in takrat, na tistem duhovnem vikendu, ki sem ga omenil, sem se počutil, kot da bi mi nekaj vzeli – pa čeprav seveda ni bilo nič moje. Z mladimi sem res rad delal in sem to slovo dojel morda težje kot drugi sodelavci, ki so preraščali mladinsko sfero in se podajali v odraslo, družinsko življenje.

 

lojze pogovor1

Zastavilo se je vprašanje, kaj zdaj? Prvi večer na vikendu je bilo res turobno vzdušje. Želeli smo načrtovati, a mene ni premaknilo nič. Drugo jutro pa vstanemo in – še zdaj se spomnim – se usedemo pri zajtrku na teraso, se pogovarjamo celo o sanjah in takrat sem začutil in rekel: »Eureka! To bo!« Ideja o portalu za družine je uresničljiva in to mora postati naše poslanstvo.

To, kar smo delali z mladimi z mladi.net, s pomočjo sodobne tehnologije, interneta, bomo začeli v svetu družin. Da je to res naše poslanstvo, smo začutili vsi. Izredno hitro smo se zedinili glede imena novega portala, ki odraža temeljno in aktivno držo vseh, ki želijo zgraditi srečno družino, in to je iskrenost. No, in takrat sem rekel: »Današnji dan se bo zapisal v zgodovino.«

Kako danes gledaš na iskreni.net, ko nisi več aktivno vključen?

Na iskreni.net vseskozi gledam s simpatijo in veseljem, spremljam njegov razvoj. To je resnično nekaj velikega. V vseh teh letih ste naredili ogromno, imate močno ekipo in če boste odprti Svetemu Duhu, boste lahko delali še naprej.

To je nekaj velikega tudi zato, ker je prišla pobuda iz vrst laikov. Slovenska Cerkev je bila pred desetletjem bolj klerikalna. Danes tega ni več toliko, laiki vstopate v svet poslanstva Cerkve in to je čudovito. Vi lahko naredite ogromno prav po tistih poteh, kjer nam duhovnikom ni dano ali pa tudi ne znamo.

 

lojze biljana

Biljana, župnija, v kateri trenutno živi in deluje Lojze Kržišnik

Vendar je bilo v začetkih iskreni.net kar nekaj nezaupanja prav v zvezi z obema novostma, ki si ju omenil – namreč nezaupanja do pastorale na internetu (še zdaj se spomnim, da je bilo težko dobiti potrdilo, da je e-priprava veljavna priprava na cerkveno poroko) in pa nezaupanja do pobude, ki je bila izrazito laiška. To nezaupanje se ponekod vleče vse do danes …

Ne vem, če je bilo v začetku res tako veliko nezaupanje. Je pa določena zadržanost bila razumljiva, saj je bilo takšno pastoralno delo nekaj povsem novega. Ko je nastal mladi.net, je bil internet še v povojih. Spominjam se recimo, kako smo ga še »vklapljali in izklapljali«, kar je danes nepredstavljivo.

Tudi iskreni.net je bil novost, zaradi internetnega načina priprave na zakon še večja. A ko smo stvar podrobneje predstavili in ko so odgovorni videli, da gre tudi za intenziven in kvaliteten stik v živo, je bilo nezaupanje preseženo. Sam sem še zdaj prepričan, da je prav e-priprava ena najbolj temeljitih oblik priprave na zakon, v katero je potrebno vložiti veliko energije.

Spominjam se, da me je osebno za delo duhovnika na internetu zelo spodbujal Franc Bole, ustanovitelj Ognjišča, in je bil izredno vesel tega, kar smo delali. Takrat sem bil tudi v Slovenskem pastoralnem svetu in je bilo veliko pohval na ta račun. Še enkrat poudarjam, pastoralno delo na internetu je bilo na začetku in ni se vedelo, kam bo to šlo.

 

lojze trta jesen

Trte pod jesenskim soncem

Omenil bi pa še eno nezaupanje, ki pa je bilo s strani laičnega sveta, družbe. Takrat smo imeli klepetalnice in bila je velika novost, da smo v virtualnem svetu interneta govorili z mladimi tudi o veri. To je bilo za nekatere nekaj nepredstavljivega. Našo klepetalnico so zato veliko napadali in »sesuvali«. Kot da mi o teh stvareh ne bi smeli javno govoriti. Danes je glede tega veliko večja odprtost.

Potem ko si zapustil Koper in prevzel župnijo v Biljani, v Goriških Brdih, smo prenehali sodelovati. Kako to, da si se potem povsem oddaljil od iskreni.net, čeprav si bil tako močno pri začetkih?

Res, moja pot je šla v drugo smer. Tukaj nimam samo ene župnije, ampak nosim odgovornost za štiri župnije. Moja naloga je, da tukaj v Goriških Brdih, kjer je 12 župnij, povezujem in združujem, saj bosta morda čez 10 let tu samo še dva duhovnika in je treba nekaj narediti. Tudi škof me je s tem namenom poslal sem, da pripravljam pot za prihodnost.

To delo me je zares okupiralo, poleg tega sem tudi fizično precej na obrobju Slovenije. Spominjam se, kako težko je bilo po spremembi tako intenzivno sodelovati z iskreni.net kot prej. Vi ste se širili s področja interneta na vikende v živo in večale so se potrebe po navzočnosti duhovnika na vikendih. Poleg tega je bilo več sestankov, načrtovanja.

Normalno je, da je duhovnik navzoč na celem duhovnem vikendu in ker imam že ob sobotah zvečer nedeljsko mašo na eni od župnij, bi moral zapustiti skupino že v soboto popoldne. To pa ne gre. Zato sem moral zapustiti sodelovanje pri vaših programih vikendov.

 

lojze pogovor2

Videl pa sem tudi, da je delo z družinami veliko bolj zahtevno, kot je bilo z mladimi. Spoznal sem, da to presega moje tedanje moči. Zato sem se bolj posvetil izzivom na novih župnijah.

Tudi na internetu nisi več navzoč kot včasih …

Res je. Zdaj se posvečam župnijski pastorali in ker imam možnosti, še vedno rad organiziram dneve zbranosti za birmance, mlade, zakonce ipd. Nisem pa več v socialnih omrežjih, denimo na facebooku. Še spletne strani župnije nimam. Zdaj bolj cenim osebne odnose v živo. Čeprav je tudi v stikih po internetu veliko pristnega, iskrenega, osebnega. A osebni odnosi imajo vendarle še nekaj drugega.

Gotovo pa še veliko spremljaš stanje družin. Več kot z mladimi delaš z odraslimi (v pogovoru pred intervjujem si mi zaupal, da imaš skoraj vsak večer v župniji skupino odraslih). Poleg župnišča, v župnijskem domu si uredil dom, kjer sprejemaš zakonce in zakonske skupine ter nudiš možnosti duhovnih vaj. Kako gledaš na stanje družin danes, je družina v krizi?

Družina ni v krizi. Družina ima vso življenjsko moč. V družini je življenje. V krizi so tisti, ki ne znajo ceniti svoje družine.

Če bodo družine močne, bomo imeli vsi vse.

 

lojze jesen v brdih

Jesen v Goriških Brdih

Je pa res, da počasi odpovedujejo vse inštitucije. Zato so starši še toliko bolj poklicani, da odkrijejo in sprejmejo svoje temeljno poslanstvo, poslanstvo očetovstva in materinstva. Starši bodo morali sami prevzeti odgovornost, ne morajo računati, da bodo drugi reševali njihove probleme. V družini se dogaja temeljna vzgoja, tam je učilnica za življenje.

Mi moramo staršem dati samo spodbudo in podporo, da se zavedajo, da imajo prav vse in da jim nič ne manjka. Vse druge inštitucije lahko samo pomagajo družinam.

Družina je Cerkev v malem, tam je vsa lepota življenja. Ko bi se zakonci, možje in žene, zavedali, kaj pomeni živeti iz zakramenta svetega zakona! Zakonca doživljata Božjo navzočnost v družini, tako kot jo doživljamo v cerkvi, kjer je Jezus v tabernaklju. Zato je treba zakoncem dati samo večjo samozavest in jim pomagati, da bodo lahko iz tega naredili, kar zmorejo narediti.

 

lojze biljana dom

Poleg župnišča je Lojze Kržišnik zgradil "Briški dom sv. Mihala", namenjen tako za župnijske dejavnosti kot za duhovne vaje in druge pastoralne programe

Dve ustanovi sta Božji. Ena je Cerkev in druga je družina. In najprej je bila družina. Družine ne bo nihče uničil, tako kot Cerkve ne.

Ker je družina nekaj Božjega, jo mnogi napadajo. Največji napad hudega duha je na družino, saj so družina nebesa na zemlji – pa ne glede na to, kaj se dogaja v družini.

Ko bodo ljudje to spoznali, bo veliko manj lakomnosti in želje po materialnih dobrinah, in veliko bolj bodo srečni, ko bodo prišli domov. Zato pravim: blagor tistemu, ki ima družino in lahko resnično gre »domov«, kjer si lahko oddahne in se umiri v ljubezni do partnerja, otrok, staršev.

V družini je velika skrivnost Božje navzočnosti.

 

lojze biljana sobe

Preprosto in lično opremljene družinske sobe v domu duhovnih vaj v Biljani

Veliko lepih stvari si zdajle povedal o družini. Kako pa potem kot duhovnik doživljaš, da nimaš družine? Ali čutiš pomanjkanje?

Duhovnik mora odkriti, da je oče. Tako kot odseva Božje očetovstvo v družinskem očetu in njegovo materinstvo v družinski materi, odseva tudi v duhovniku.

Mi moramo ne verovati samo v Boga, ampak v Boga Očeta. To Božje očetovstvo se zliva na vsakega človeka. Duhovnik pa je v moči posvečenja znamenje tega na zemlji. Zato moramo duhovniki odkriti svoje očetovstvo in če bomo očetovsko delovali, bomo srečni. Sam tako ne čutim pomanjkanja, da nimam družine, saj imam družino v svojih vernikih.

 

lojze masuje

Med mašo v župniji Šmartno, eni od štirih župnij, ki jih Lojze pokriva

Prihajaš iz velike družine in odraščali ste v času, ki je bil drugačen kot danes. Kakšne spomine imaš na svojo družino in na svoja starša?

V naši družini nas je bilo 7 otrok. Da, bil je drugačen čas, bilo je tudi neko pomanjkanje kar zadeva materialne dobrine, ampak nikoli nisem ničesar pogrešal. Imel sem brate in sestre. Mi smo imeli vse, imeli smo ljubezen.

Če je kdo kam šel, nas je bilo še vedno polno. To je bilo res nekaj velikega. Veliko razmišljam o tem, ko danes ljudje govorijo o pomanjkanju. Najbolj osnovno pomanjkanje je, da družine niso velike. Samo pomislimo, če sta dva otroka in eden nekam gre – drugi ostane sam.

Če so bratje in sestre, pa je prekipevanje življenja in odnosov. Odnosi v naši družini so prebujali veliko upanja, veselja, radosti. Kako so tudi drugi radi prihajali k nam, ker se je vedno nekaj dogajalo!

Moja starša sta bila dobra. Dolgo časa se tega nisem zavedal, dokler me niso prijatelji opozorili na to, kako dobra starša imam. Takrat sem začel šele razmišljati, kako sta moj ata in mama zelo človeška in dobra. In to je bilo zame najbolj pomembno. Rad sem ju imel in spoštoval sem ju.

Kako mi je bilo to dano, ne vem. Še vedno pa pravim: ubogi tisti otroci, ki ne spoštujejo svojih staršev.

 

lojze kriz

Križ med trtami

Danes je praznik vseh svetnikov. Tvoja starša sta že pokojna. Si lahko kot duhovnik ob vsem delu, ki ga imaš na praznik, vzameš čas, da obiščeš njun grob?

Na grob staršev grem vedno prav na praznični dan. Čeprav pridem domov šele, ko je pokopališče že prazno, ko je vse v lučkah. Tudi sam prižgem svečko na grobu svojih staršev in se jima zahvalim za življenje. To naredim vedno tudi za svoj rojstni dan. Zelo sem namreč vesel, da sta me sprejela kot petega otroka.

Čeprav bom na vse svete ves dan blagoslavljal grobove, tudi sam rabim svoj trenutek, da grem na grob svojih staršev. Po obisku groba staršev grem še na dom, kjer obiščem brata, ki je doma, da se skupaj poveselimo in praznujemo.

 

lojze cerkev

Nebo nad župnijsko cerkvijo svetega Mihaela v Biljani

Kaj je zate najmočnejše pri prazniku vseh svetnikov? Kaj bi bralcem portala iskreni.net povedal na današnji praznični dan?

Ta praznik nam je lahko ena velika spodbuda. Noben praznik ne govori toliko o posmrtnem življenju.

Velikokrat razmišljam o ljudeh, ki ne verjamejo v posmrtno življenje. Če človek ne verjame v posmrtno življenje, pomeni da nima večnega upanja. In kaj pomeni izgubiti upanje? Če recimo bolnik izgubi upanje nad svojim zdravjem, je z njim konec.

Imeti upanje v življenju pa pomeni imeti radost. Zato je lepo verovati v posmrtno življenje.

Ko sem vedel, da se bliža trenutek, ko bosta ata in mama umrla, sem pogosto razmišljal, kako bom doživel njuno smrt. Ko pa je prišlo do tega, sem lahko rekel: »Lepa je naša vera. Kako lepo je verovati v posmrtno življenje.« Odkar sta starša umrla, smo še bolj povezani, kot smo bili prej, čeprav seveda na drugačen način.

 

 

Preberite si tudi druge intervjuje o 10-letnici iskreni.net:

Igor Vovk: 10 LET ISKRENI.NET – RESNIČNOST DRZNEJŠA OD SANJ

Nejc Škoberne: GNALO ME JE TO, DA SODELUJEM PRI NEČEM RES POMEMBNEM

Maja Vovk: ŽELELA SEM DELO, V KATEREM BI LAHKO BILA IZPOLNJENA

Za še več dobrih vsebin.
Pomladna donacijska akcija se končuje. Podprite nas še danes!
0€
25.200€

44%

11.119€
Akcija se zaključi:
17.06.2019

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.