»Beseda "socialen" je v slovenščini preveč povezana s pasivnostjo«

Štefan Kržišnik
Torek, 23. september 2014, 5:00
Image
matej cepin
Osrednji dogodek na področju civilne družbe v prihodnjih dneh bo prav gotovo Socialni teden. Zanj bi lahko rekli, da je praznik aktivnega državljanstva. Pogovarjali smo se z Matejem Cepinom, ki je duša in motor Socialnega tedna.

Matej, v slovenskem prostoru si znan kot neutruden delavec – nekdaj na mladinskem področju, zdaj na Socialni akademiji. Za poslanstvo v civilni družbi si motiviral tudi mnoge druge, kar se še posebej kaže pri Socialnem tednu. Kaj pa tebe motivira pri tvojem delu?

Ob vprašanju, kaj me motivira, mi pride na misel reklama za Slovensko vojsko izpred nekaj let, ki je šla nekako takole: »Vsaka služba ima nadure. Vsaka služba ima krizne sestanke. A samo v eni službi služiš domovini.«

Prav nadure in krizni sestanki pogosto prekrijejo navdušenje oz. klic, ki sem ga čutil na začetku. A ko se nekoliko odmaknem, spet prepoznam pomen in srečo v »služenju domovini«.

Delo v skupno dobro, za krepitev skupnosti, pa naj bo to pomoč neformalni skupini, nevladni organizaciji, župniji ali pa kar celotni družbi, da naredi korak naprej v svojem razvoju – to je tisto, brez česar ne morem.

Včasih me kar strese, ko vidim, koliko neizkoriščenega človeškega potenciala »leži po tleh«. Volja, talenti, strast, dobrohotnost – pa se vse to ne uresniči ...

Zelo podobno delo bi delal tudi prostovoljno, če bi bil materialno preskrbljen.

Kje si dobil idejo za prvi Socialni teden pred 5 leti?

Nisem bil sam. Najbolj mi v mislih ostajajo še Anton Kokalj, Robin Schweiger, Imre Jerebic in Klemen Štibelj.

Okoliščine so bile zelo nenavadne. Avgusta 2009 se je želel z menoj v Ljubljani srečati predstavnik francoskega Socialnega tedna, Bernard Chenevez, da bi nas povabil na njihov teden v Francijo.

Vabilo smo pozneje sprejeli. Na srečanju sem se veliko ukvarjal z mislimi, kako francosko stoletno tradicijo prenesti tudi k nam.

Ob vrnitvi v domovino sem pred prostori Slovenske Karitas srečal tajnika Imreta Jerebica in se povabil na kavo. Čez mesec dni smo že imeli prvi Socialni teden z okoli 10 dogodki po Sloveniji.

Želel pa sem drugačen koncept, kot ga imajo Francozi. Tam dogodek namreč poteka v veliki dvorani in je pretežno frontalen. Sam želim, da je slovenski Socialni teden, poleg tega da gre za javni dogodek, tudi učna izkušnja aktivnega državljanstva za pripravljavce, ki so »povsem običajni državljani«.

Zato so pomembne male skupine, tako v pripravi kot tudi na dogodkih. V takšnih skupinah se najbolje učimo.

 

socialni teden2014 priprava

Beseda "socialen" v slovenskem prostoru prikliče predvsem pomene v zvezi s socialno politiko (recimo socialne podpore, delo z revnejšimi). Za kakšno razsežnost pa gre pri Socialnem tednu?

Res je. Morda bi bil boljši izraz za Socialno akademijo "Družbena akademija" in za Socialni teden "Družbeni teden". Smo že razmišljali o tem.

Beseda "socialen" je v slovenščini preveč povezana s pasivnostjo, zgolj s prejemanjem. Prav je, da ji damo tudi drug kontekst, ki pa je njegovo nasprotje – aktivno in odgovorno državljanstvo.

Tudi prvi namen vsake socialne pomoči bi moral biti povrniti človeku dostojanstvo. To pa se, po besedah znamenitega brazilskega pedagoga Paula Freira, skriva v dejstvu, da je človek subjekt, ki spreminja svet, in ne pasivni objekt, postavljen v statičen in zaprt svet.

Rojeni smo, da ustvarjamo, le tako lahko tudi ljubimo. Biti "socialen" pomeni biti ustvarjalen in ljubeč v odnosu do družbe.

Letos pripravljate več kot 80 dogodkov po vsej Sloveniji, ki so zelo raznoliki? Kaj jih druži?

Poslanica! Vsako leto namreč opredelimo naslov in napišemo spremno besedilo – poslanico.

Vsaka skupina, gibanje, organizacija ali posameznik, ki pripravlja dogodek, vzame košček poslanice kot navdih. Za te ljudi pripravimo tudi usposabljanja.

Letos smo se ob naslovu "Skoči ven!" spraševali, iz česa moramo Slovenci skočiti. O tem govori tudi promocijski videospot.

 

Bi morda kak dogodek še posebej priporočil bralcem in bralkam iskreni.net, ki jih zanima družinska problematika?

Veliko dogodkov, najbrž blizu 10, je vezanih na eno najbolj družinskih tem – vzgojo. Več o njih v programu. Družinske teme, o katerih bo tudi govora, pa so še odnosi, razmerje med družino in delom, samopodoba, gibanje ...

Mladinsko-informacijski center MIC prireja kar nekaj dejavnosti tudi za otroke, sam pa se bom "v dobro svoje družine" najbrž udeležil dogodka o odkrivanju poslanstva otrok z naslovom "Otrok, kje je tvoja pot?"

***

Socialni teden se bo začel v četrtek, 25. septembra 2014, ob 19.00 v Hotelu Slon z okroglo mizo: "Očetom ni uspelo, bo mladim?"

O tem, kdaj bomo Slovenci vendarle sposobni skočiti iz največjega nacionalnega konflikta, se bodo pogovarjali p. Jože Roblek, dr. Tomaž Erzar, dr. Žiga Turk in mladi. Preberi več.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem