Gianfranco Ravasi, kardinal, biblicist in priljubljen pisec, nas k branju in poglabljanju Svetega pisma vabi skozi kratke razlage osnovnih pojmov v hebrej\u0161\u010dini, jeziku stare zaveze, in gr\u0161\u010dini, jeziku nove zaveze, skupaj ve\u010d kot sto besed, ki izra\u017eajo temeljne teme sporo\u010dila Svetega pisma.<\/p>\n
Zapisane so v izvirnih znakih, prepisane za branje v na\u0161i abecedi in nato podrobno razlo\u017eene, kar nam v prvem delu pomaga, da se uglasimo z glasom Jezusa, ki se je teh besed nau\u010dil, jih dobro poznal in jih ponavljal v judovski liturgiji in v osebni molitvi. V drugem delu sledijo gr\u0161ke besede, ki predstavljajo nekak\u0161en jedrnat priro\u010dnik teologije Nove zaveze. Avtor nas vodi, da se podamo na to pustolov\u0161\u010dino u\u010denja izvirnih jezikov Svetega pisma. Nenavadna pustolov\u0161\u010dina, saj vera v\u010dasih zahteva tudi zahtevno predanost \u0161tudiju in u\u010denju. Toda ta \u00bbveseli napor\u00ab je priprava na pogovor z Bogom v Jezusu Kristusu, njegovi \u017eivi Besedi.<\/p>\n
<\/p>\n
Odlomek iz knjige:<\/strong><\/p>\n H\u00c1RIS: milost<\/p>\n Ko je govora o teologiji \u00bbmilosti\u00ab, vsi najprej pomislimo na tisto, kar je v svojih pismih utemeljeval sveti Pavel. Vendar je treba povedati, da se ta tema pojavlja \u017ee na straneh Stare zaveze, kjer se slavi svobodno velikodu\u0161nost Boga, ki se sklanja k svojim bitjem, jih odre\u0161uje, blagoslavlja, jim odpu\u0161\u010da in jih spreminja. Hebrejske besede, kot so \u1e25en, \u1e25\u00e8sed, \u2019\u00e8met, izra\u017eajo ta koncept v vsej njegovi opojnosti daru, naklonjenosti, dobrohotnosti, zvestobe. Tako se glasi tudi znamenita Bo\u017eja samoopredelitev na Sinaju: \u00bbGospod, Gospod, usmiljen in milostljiv Bog, po\u010dasen v jezi in velik v dobroti in zvestobi\u00ab (2 Mz 34,6).<\/p>\n Kljub omejenosti in ubo\u0161tvu svojega ljudstva Bog ne pozabi pokazati svoje \u00bbmilostne\u00ab in odre\u0161ujo\u010de ljubezni: \u00bbGospod se ni navezal na vas in vas izbral zato, ker bi bili \u0161tevilnej\u0161i od vseh drugih ljudstev, saj ste najmanj\u0161i izmed vseh ljudstev, temve\u010d zato, ker vas Gospod ljubi\u00ab (5 Mz 7,7-8). Zastonjskost izvolitve Izraela je znamenje Bo\u017eje ljubezni, ki presega vse \u010dlove\u0161ke zasluge. Tako vstopimo v Pavlovo razmi\u0161ljanje, ki uporablja gr\u0161ko besedo h\u00e1ris.<\/p>\n <\/p>\n O avtorju:<\/strong><\/p>\n Kardinal Gianfranco Ravasi<\/strong> (rojen 18. oktobra 1942 v Merateju pri Milanu) je italijanski katoli\u0161ki duhovnik, kardinal, biblicist, teolog in publicist. Za duhovnika milanske nad\u0161kofije je bil posve\u010den leta 1966. \u0160tudiral je na Pape\u0161ki gregorijanski univerzi in Pape\u0161kem bibli\u010dnem in\u0161titutu v Rimu, nato pa pou\u010deval eksegezo Stare zaveze na Teolo\u0161ki fakulteti severne Italije. Med letoma 1989 in 2007 je vodil znamenito milansko Ambrozijansko knji\u017enico. Leta 2007 ga je pape\u017e Benedikt XVI. imenoval za nad\u0161kofa in predsednika Pape\u0161kega sveta za kulturo, leta 2010 pa ga je povzdignil v kardinala. Na tem polo\u017eaju je do leta 2022 spodbujal dialog med Katoli\u0161ko cerkvijo, sodobno kulturo, znanostjo, umetnostjo in neverujo\u010dimi. Posebej znan je po svojem prizadevanju za pribli\u017eevanje svetopisemskih besedil \u0161ir\u0161i javnosti ter po povezovanju teolo\u0161ke misli z literaturo in humanistiko. Je avtor pribli\u017eno 150 knjig, predvsem s podro\u010dja Svetega pisma, duhovnosti, etike in odnosa med vero in kulturo. Med njegovimi znanimi deli so Kratka zgodovina du\u0161e, Vrnitev k krepostim in komentarji svetopisemskih knjig, kot so Psalmi, Jobova knjiga in Visoka pesem. Velja tudi za enega vidnej\u0161ih katoli\u0161kih intelektualcev v italijanskem javnem prostoru.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"