Brez\u010dasna zgodba, povedana na otrokom dostopen na\u010din in obogatena s \u010dudovitimi ilustracijami.<\/p>\n
Vse od prvega izida Bo\u017ejepotnikovega napredovanja (The Pilgrim’s Progress) angle\u0161kega pisatelja in pridigarja Johna Bunyana leta 1678 je ta poglobljena alegori\u010dna zgodba o kr\u0161\u010danskem \u017eivljenju priljubljeno branje med kristjani po vsem svetu. V 20. stoletju pa jo je pisateljica Helen Taylor priredila za mlade bralce, da bi njen zaklad modrosti pribli\u017eala otro\u0161kim srcem in razumevanju.<\/p>\n
Joe Sutphin je priznan ilustrator, \u010digar umetnost v veliki meri zaznamuje ljubezen do narave oz. do vseh \u017eivih bitij po poljih in gozdovih, ki obkro\u017eajo njegov dom. Njegove so med drugim tudi ilustracije v knji\u017eni seriji za mlade Saga o rodbini Wingfeather, ki v slovenskem jeziku izhaja pri zalo\u017ebi Dru\u017eina.<\/p>\n
Povabite torej otroke, naj tudi sami krenejo na Kraljevo cesto v dru\u017ebi malega Kristjan\u010dka in Kristjan\u010dice. V tej zgodbi \u010dlovekovega iskanja Nebe\u0161kega mesta namre\u010d nastopamo prav vsi \u2026<\/p>\n
<\/p>\n
Odlomek iz knjige:<\/strong><\/p>\n “Ko sta se mala romarja pribli\u017eala mestnim vratom, jima je po pobo\u010dju navzdol pri\u0161la naproti mno\u017eica Kraljevih slu\u017eabnikov. Ble\u0161\u010de\u010da sta ju slovesno predstavila: \u00bbTo sta Kraljeva romarja, Kristjan\u010dek in Zaupljiv\u010dek, ki sva ju pripeljala domov v Nebe\u0161ko.\u00ab Kristjan\u010dek je v mno\u017eici zagledal obraz, ki se mu je zdel svetlej\u0161i od vseh drugih. Vzkliknil je: \u00bbAli je to moja ljuba mama?\u00ab Tudi zajklja je komaj verjela svojim o\u010dem: \u00bbJe to moj ljubi Kristjan\u010dek?\u00ab V trenutku sta se prepoznala in si stekla v objem. \u00bbTukaj sem, ljuba mama! Kralj me je varno pripeljal k tebi! In nekega dne bo pripeljal tudi mojega o\u010deta.\u00ab Mama ga je \u010dvrsto stisnila k sebi in rekla: \u00bbNikoli ve\u010d se ne bova lo\u010dila! Kralj je neskon\u010dno dober! Pojdi z menoj v njegovo mesto, da se mu skupaj zahvaliva!\u00ab Kristjan\u010dek je kar \u017earel od sre\u010de, ko je dr\u017eal mamo za roko in vedel, da je nikoli ve\u010d ne bo izgubil! Tudi Zaupljiv\u010dek je bil sre\u010den. \u010ceprav ga tam ni pri\u010dakal noben prijatelj, ker so vsi ostali v Uni\u010denem, so Ble\u0161\u010de\u010di poskrbeli, da se ni po\u010dutil osamljenega. Kristjan\u010dek je svoj oklep in oro\u017eje pustil na drugi strani reke, ker je vedel, da se mu nikoli ve\u010d ne bo treba bojevati. Malo pa je bil zaskrbljen zaradi svojih obla\u010dil, ki so se med dolgim potovanjem umazala, \u010deprav je nanje zelo pazil. Tak\u0161en ni \u017eelel stopiti pred Kralja. Ko pa jih je ponovno pogledal, je presene\u010den ugotovil, da je re\u010dna voda z njih izprala vso umazanijo in made\u017ee. Enako se je zgodilo z Zaupljiv\u010dkovimi obla\u010dili, ki so se med bivanjem v Ne\u010dimrnem umazala, zdaj pa so bila videti nova, \u010dista in zlikana, kakor tistega dne, ko jih je prejel. Pred vrati Nebe\u0161kega je stal orkester s srebrnimi trobentami v rokah. Ko sta se Kristjan\u010dek in Zaupljiv\u010dek pribli\u017eala vratom, je z glasnim trobljenjem vsem Nebe\u0161\u010danom naznanil prihod novih romarjev v mesto.”<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"