Razli\u010dne smeri na ve\u010dni poti iskanja resnice<\/p>\n
Kaj ostane \u010dloveku, ko se svet podre in odgovorov ni? V tem iskrenem sre\u010danju dveh izjemnih mislecev \u2013 psihiatra, ki je pre\u017eivel koncentracijska tabori\u0161\u010da, in teologa, ki i\u0161\u010de smisel v veri \u2013 se odpira pogovor o \u017eivljenju, odgovornosti in upanju. Je mogo\u010de verovati po trpljenju? Je smisel nekaj, kar najdemo \u2013 ali nekaj, kar ustvarimo? Dialog odpira ve\u010d vpra\u0161anj, kot ponuja odgovorov, a prav v tem je njegova mo\u010d.<\/em><\/p>\n V tej izjemni knjigi se sre\u010data Viktor Frankl, nevrolog, psihiater, filozof, utemeljitelj logoterapije in pre\u017eiveli holokavsta, ter Pinchas Lapide, judovski teolog in zgodovinar, v odkritem pogovoru o Bogu, veri, trpljenju in smislu. Spra\u0161ujeta se, kako \u010dlovek po katastrofi, kot je bil Auschwitz, sploh \u0161e lahko veruje. Frankl izhaja iz psihoterapevtske perspektive in poudarja \u010dlovekovo notranjo svobodo pri iskanju smisla tudi v trpljenju, medtem ko Lapide izpostavlja pomen vere v Boga kot \u010dlovekovega zgodovinskega sopotnika. Njun dialog se giblje med eksistencialno filozofijo, teologijo in \u017eivljenjskimi izku\u0161njami, pri \u010demer ne ponujata enozna\u010dnih odgovorov, temve\u010d odpirata prostor za razmislek, dvom in iskanje. Klju\u010dno vpra\u0161anje ni \u00bbAli Bog obstaja?\u00ab, temve\u010d: Kako \u010dlovek v veri (ali brez nje) najde smisel \u017eivljenja? Knjiga ni teolo\u0161ki traktat, ampak iskren pogovor dveh modrih mo\u017e, ki sta \u2013 vsak s svojega zornega kota \u2013 zazrta v \u010dlovekovo iskanje prese\u017enega in smiselnega odgovora na izzive sodobnega sveta. Za vse, ki i\u0161\u010dejo globlji smisel \u017eivljenja, za tiste, ki se spra\u0161ujejo o Bogu v svetu trpljenja, in za bralce, ki cenijo spo\u0161tljiv, iskren dialog med razli\u010dnimi pogledi \u2013 verujo\u010dimi in dvome\u010dimi, judovskimi in kr\u0161\u010danskimi, osebnimi in akademskimi.<\/p>\n Frankl<\/strong>\u00a0Kdo lahko re\u010de, da res \u00bbveruje\u00ab? Po mojem ne morem re\u010di, da verujem. Ampak do spoznanja relativne nepomembnosti \u00bbizpovedovanja\u00ab Boga pride\u0161 \u0161ele potem, ko postane\u0161 cel \u010dlovek. Vem pa, kako sem neko\u010d gledal esesovskega paznika, natanko se \u0161e spominjam, kje, pred katero barako, je stal … in kako sem \u2013 ne vem s katerimi besedami \u2013 globoko v sebi pomislil: \u00bbA si ti to videl, poglej vendar!\u00ab Ter se nemo\u010dno ozrl kvi\u0161ku … Sem takrat govoril sam s sabo ali z Bogom? Nikjer nikogar, v meni pa se je, odkrito povedano, od ogor\u010denja nekaj naje\u017eilo. \u00bbKako to vendar more biti?\u00ab sem v obupu sam pri sebi kriknil \u2013 komu je veljal ta krik, meni, Viktorju Franklu, meni samemu \u2013 ali Bogu? Mogo\u010de sem takrat v tabori\u0161\u010du celo rekel: \u00bbAli si to videl, Bog?\u00ab Tega ve\u010d ne vem. Ampak kako to imenujete, ali temu re\u010dete Bog ali ne, je tu zgolj nekaj drugotnega. <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Odlomek iz knjige<\/h3>\n
\n<\/em>
\nLapide<\/strong>\u00a0Lahko bi tudi rekli: \u010de o teologiji ne bi bilo nikakr\u0161nega dvoma, kje bi bila potem tveganost pristne vere, ki je \u010dlovekova najbolj \u010dlove\u0161ka zna\u010dilnost? Sam po sebi je \u010dlovek nekaj precej nemarnega, kup gnoja, brezdlaka opica, agresivni sesalec, ki se na svet rodi v porodnih bole\u010dinah ….<\/em><\/p><\/blockquote>\n