Le narod, ki neguje svoje korenine, pre\u017eivi<\/p>\n
Po smrti svoje \u017eene Josipine Turnograjske Lovro Toman najde uteho v politiki: z \u017earom se zavzema za pravice Slovencev, zlasti za mili slovenski jezik, in postaja vse pomembnej\u0161a figura na politi\u010dnem parketu. A pod na videz mogo\u010dno podobo mo\u017ea se skriva krhka du\u0161a, ki ne zmore preboleti \u0161tevilnih izgub ljubljenih. Le korenine, ki ga ve\u017eejo na slovensko zemljo, ga lahko privedejo do pomembnega spoznanja …<\/em><\/p>\n Politi\u010dno dogajanje v avstro-ogrskem cesarstvu v drugi polovici 19. stoletja je pred Slovence postavilo vrsto izzivov, s katerimi so se bili primorani soo\u010diti. V prvi vrsti si je bilo treba izboriti svoje mesto v monarhiji in pravice, ki naj bi jim kot narodu pripadale. Klju\u010dno vlogo pri tem je odigral dr. Lovro Toman, ki ga v pri\u010dujo\u010dem zgodovinskem romanu spoznamo kot ve\u010dplastno osebnost: po eni strani kot gore\u010dega zagovornika slovenskega naroda in jezika, \u010dloveka, ki je bil tesno prepleten z najpomembnej\u0161imi osebnostmi tistega \u010dasa: Fidelisom Terpincem, Luko Svetcem, Janezom Beiweisom in drugimi; po drugi strani pa kot ranljivega mo\u017ea, ki mu \u017eivljenje ni prizaneslo. Po smrti svoje \u017eene Josipine Turnograjske dolgo ni na\u0161el ljubezni, \u0161ele milo srce Luize Altmann se je zmoglo dotakniti njegovega … \u00bbNa\u0161 narod ima iste \u017eelje kot vsak drug narod, in to je telesno in du\u0161no blagostanje. Slednje pa izvira iz pou\u010devanja, katerega edino sredstvo je narodni jezik. To je vsa umetnost in tega nam ne more nih\u010de odre\u010di. Narodna zavest in narodni jezik nam morata biti na prvem mestu, \u0161ele potem tovarne in denar. Zato bi morali vzpodbujati svoje ljudi in zahtevati, da se v urade in \u0161ole vpelje slovenski jezik, tudi za doma\u010do rabo. Spo\u0161tujmo svoj jezik, v katerem nas je prvikrat sladko in milo nagovorila materina ljubezen, in katerega obstoj in veljavnost nam zagotavlja dr\u017eavna in zvesta cesarjeva beseda! Kdor zani\u010duje svoj jezik, ni prijatelj svoje vere, je nehvale\u017ene\u017e svoje matere, je pozabljeni sin domovine, je odpadnik svojega naroda in sovra\u017enik dr\u017eave ter sebi\u010dne\u017e, saj svoj lastni dobi\u010dek stavi vi\u0161e od naroda samega.\u00ab \u00bb\u010ce bi si narod usodo lahko izbral sam, potem ne bi tako trpel in se v njem ne bi nabralo toliko jeze in \u017ealosti hkrati. Narod mora znati \u017eiveti za ideale, na katerih gradi svojo prihodnost. Verjeti mora v te ideale, saj je to tista hrana, ki ohranja notranjo kondicijo posameznika in posredno celega naroda. Verjeti v poslanstvo, ki ga ima vsak posameznik, in ga pri tem vzpodbujati, ne pa omejevati zavoljo lastne sebi\u010dnosti, ki jo mnogi tako radi zaklenejo v svojo sobo in postane lastna samo njim. Ali ne bi bilo la\u017eje, \u010de bi se dvignili iz teh okov in presegli vezi, v katere se prostovoljno vklenjamo in jih ob tem ponujamo \u0161e svojim najbli\u017ejim? Ali ne bi bilo bolje, \u010de bi dovolili, da \u017eivi ljubezen, namesto da denar in kapital sejeta sovra\u0161tvo?\u00ab <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\nZgodba bralca vodi po razburkanih valovih slovenske zgodovine in obljublja razburljivo potovanje po koreninah na\u0161ega naroda, vzporedno pa tudi po koreninah rodbine Urban\u010di\u010d, ki je svetu dala mnogo slove\u010dih h\u010dera in sinov in bila tesno prepletena z drugimi pomembnimi dru\u017einami na Kranjskem v \u010dasu, ko je bilo to ozemlje pri\u010da neverjetnemu gospodarskemu preporodu. Kot bi odprli Pandorino skrinjico, pa pred nami ponovno o\u017eivijo tudi ljubezenske zgodbe: nekatere \u017ealostno udu\u0161ene \u017ee v samem cvetu ljubezni, druge trdne, trajajo\u010de, a preizku\u0161ane, tiste najlep\u0161e pa dolgo \u017eelene in nepri\u010dakovane, ne\u017ene in \u010diste kot rosa. Zgodba, ki se bere kot listanje rodbinskega albuma, v katerem vsaka fotografija ponuja del\u010dek (\u017ee davno izgubljene) zgodovine, pa postavlja pred bralca tudi ogledalo: smo zrasli kot narod in znamo ceniti svoje korenine ali pozabljamo na prispevek na\u0161ih prednikov in smo od njih znali prevzeti le \u017ee pregovorno narodno razklanost?<\/p>\nIz knjige<\/h3>\n
\n(Str. 74)<\/p>\n
\n(Str. 138)<\/p>\n