Ko \u017eivljenje vpra\u0161a, lahko obnemi\u0161 ali poi\u0161\u010de\u0161 odgovor<\/p>\n
Viktor E. Frankl, avstrijski nevrolog, psihiater in ustanovitelj logoterapije, v avtobiografiji ponuja iskren in navdihujo\u010d vpogled v svoje \u017eivljenje \u2013 od otro\u0161tva na Dunaju, preko travmati\u010dnih izku\u0161enj v nacisti\u010dnih koncentracijskih tabori\u0161\u010dih do razvoja njegove psihoterapevtske metode, ki temelji na iskanju smisla v \u017eivljenju. Knjiga ni le zgodovinski dokument, ampak tudi filozofsko in psiholo\u0161ko razmi\u0161ljanje o \u010dlovekovi volji do smisla. V mno\u017eici knjig, ki govorijo o Franklu in njegovi filozofski misli, je pri\u010dujo\u010da knjiga izjemna v tem, da Frankl o svojem \u017eivljenju spregovori sam.<\/em><\/p>\n S svojim pretresljivim poro\u010dilom o Auschwitzu je Frankl segel do src milijonov bralcev po vsem svetu. Toda kdo je bil \u010dlovek za tem izjemnim glasom? Kako je \u017eivel pred in po tem? Psiholog svetovnega slovesa v svoji avtobiografiji razkriva \u017eivljenjsko pot, ki ga je oblikovala v pionirja na podro\u010dju raziskovanja \u010dlovekove trdo\u017eivosti in utemeljitelja psihoterapije, osredoto\u010dene na smisel. Pripoveduje o svojih star\u0161ih judovskega porekla, zgodnjih stikih s Sigmundom Freudom in Alfredom Adlerjem, o delu z mladostniki, ki so se spopadali z mislijo na samomor, o pogumnem uporu proti nacisti\u010dni evtanaziji, o politi\u010dnem pregonu, deportaciji ter vrnitvi na Dunaj, kjer je \u017eivel skoraj vse \u017eivljenje. Franklovi spomini, kljub preizku\u0161njam, do\u017eivetim izgubam in trpljenju, izra\u017eajo globoko spo\u0161tovanje do \u017eivljenja in \u010dlove\u0161ke vzdr\u017eljivosti. Njegova \u017eivljenjska zgodba je izpovedno bogata, duhovno globoka in psiholo\u0161ko prodorna. Je ganljiv opomnik, da \u017eivljenje vedno postavlja vpra\u0161anja \u2013 in da smo ljudje tisti, ki moramo \u017eivljenju odgovarjati.<\/p>\n Kot omenjeno, na razo\u010daranja navadno hitro pozabim, morda zato, ker imam \u017eilico za umetnost \u017eivljenja. Dr\u017eim se na\u010dela, ki ga vedno priporo\u010dam tudi drugim: vsaki\u010d, ko do\u017eivim kak udarec ali tr\u010dim ob huj\u0161o oviro, pokleknem (seveda samo v mislih) in si za\u017eelim, da se mi v prihodnje ne bi zgodilo ni\u010d huj\u0161ega. Ne obstaja le hierarhija vrednot, ampak tudi hierarhija nevrednot, in te si je v takih primerih treba priklicati v spomin. Neko\u010d sem na steni strani\u0161\u010da v theresienstadtskem tabori\u0161\u010du prebral izrek: \u00bbStopi \u010dez vse in bodi vesel za vsak drek.\u00ab \u010ce se ho\u010de\u0161 izmojstriti v umetnosti \u017eivljenja, se mora\u0161 nau\u010diti v vsaki situaciji videti tudi nekaj pozitivnega. (Str. 21)<\/p>\n V vlogi karikaturista in psihiatra pri \u010dloveku najprej opazim njegove \u0161ibke to\u010dke. Le da kot psihiater ali psihoterapevt prek njegovih (fakti\u010dnih) slabosti intuitivno vidim tudi (fakultativne) mo\u017enosti za premostitev teh slabosti, onstran \u0161e tako klavrne situacije vedno prepoznam tudi na\u010dine, kako v njej poiskati smisel in potem na videz nesmiselno trpljenje preoblikovati v zares \u010dlove\u0161ki dose\u017eek, v nekaj pozitivnega. V bistvu sem prepri\u010dan, da je ni situacije, ki ne bi v sebi skrivala vsaj kan\u010dka morebitnega smisla. Logoterapija na koncu koncev tematizira in sistematizira prav to prepri\u010danje. (Str. 55)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Odlomek iz knjige<\/h3>\n