Pesnik, ki je ljubil stvarstvo<\/p>\n
V zavetju najlep\u0161ih poso\u0161kih gor\u00e1, med katerimi se vije rajska lepotica, bistro zelena So\u010da, se je rodil de\u010dek, ki je imel veliko darov. \u017de v otro\u0161tvu je izkazoval ljubezen do narave, ki jo je kasneje rad prelival v verze. Imel je dar govora, ki je privabljal mno\u017eice. Cenil je slovensko besedo in tiste, ki so jo zapisovali. To je zgodba o slovenskem pesniku Simonu Gregor\u010di\u010du, gori\u0161kem slav\u010dku.<\/p>\n
Ljubezen do narave je Simona Gregor\u010di\u010da zaznamovala \u017ee v ranem otro\u0161tvu: rad je imel \u017eivali, z ljubeznijo jim je nastiljal slamo in jim popeval. Do njih je \u010dutil globoko hvale\u017enost. Ker je bil zelo skrben, so mu star\u0161i zaupali ovce, ki jih je z navdu\u0161enjem gnal na pa\u0161o. Med di\u0161e\u010dimi gorskimi travniki je ne\u017eno zorela njegova ljubezen do vsega stvarstva: gor\u00e1, planin, zelenja in vod\u00e1.
\nKo je moral pa\u0161nike zamenjati za \u0161olske klopi, je spomin na te podobe postal njegova uteha v trenutkih bridke oto\u017enosti. Kljub bole\u010di nostalgiji se je pridno u\u010dil in postal duhovnik, kot je \u017eelela njegova mati. Ljudje so ga takoj vzljubili in ga prihajali poslu\u0161at celo iz oddaljenih krajev. Zaradi njegovega lepega glasu in milega petja so mu pravili gori\u0161ki slav\u010dek. A njegovo srce je hrepenelo tudi po ljubezni, ki je ostala nedosegljiva: ne\u017eno hrepenenje po \u017eenskem srcu je ostro prekinila selitev v kraj, od koder oko ni ve\u010d videlo poso\u0161kih gor\u00e1. Tako so v osami minevala leta, v katerih je bila pesniku edina uteha poezija \u2013 in neskon\u010dno hrepenenje po doma\u010dih krajih, ki so po dolgih letih ponovno postali njegov dom. Tam, le streljaj od zelene lepotice, je kmetoval, dokler je njegovo zdravje to dopu\u0161\u010dalo. In tam po\u010diva \u0161e danes, ko je njegova du\u0161a \u017ee v ve\u010dnosti \u2026
\nPripoved o pesnikovem \u017eivljenju izvrstno izri\u0161ejo umetelne ilustracije Polone Kosec, ki mladega bralca do\u017eiveto popeljejo v Gregor\u010di\u010dev svet, v kraje, ki jih je tako ljubil, in med prijatelje, ki so mu bili opora in veselje.<\/p>\n
Pisateljica Mojiceja Bonte je pripoved smiselno pospremila tudi s strnjenim zapisom o Gregor\u010di\u010devem \u017eivljenju in delu ter predstavila klju\u010dne osebe, ki so zaznamovale njegovo \u017eivljenje, prav tako pa tudi slovensko kulturo in knji\u017eevnost. Slikanica je zato tudi u\u010dinkovit didakti\u010dni pripomo\u010dek za pogovor o tem slavnem Slovencu.<\/p>\n
Mojiceja Bonte<\/strong> (1964) je magistrica bibliotekarstva, univerzitetna diplomirana kulturologinja, u\u010diteljica,\u00a0 novinarka in pisateljica. Napisala je ve\u010d kot 150 otro\u0161kih in mladinskih ter strokovnih knjig, ki so bile objavljene pri razli\u010dnih slovenskih zalo\u017ebah. Posebno pozornost namenja zgodbam za otroke s posebnimi potrebami ter tistim, ki\u00a0 imajo motnjo branja in pisanja \u2013 disleksijo. Njene zgodbe\u00a0 izhajajo iz bogatih pedago\u0161kih izku\u0161enj, bralci pa jo\u00a0 nagrajujejo z branjem ter jo uvr\u0161\u010dajo med najbolj brane\u00a0 slovenske avtorje (v letu 2023 je zasedala 1. mesto po\u00a0 branosti knjig v slovenskih splo\u0161nih knji\u017enicah). S svojimi\u00a0 zgodbami nam je pribli\u017eala tudi \u0161tevilne velike in znamenite Slovence: Jurija Vego, Primo\u017ea Trubarja, Daneta Polona Kosec<\/strong> (1975) je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani magistrirala s podro\u010dja\u00a0 ilustracije. Je samostojna kulturna ustvarjalka. Veliko se\u00a0 posve\u010da prav ilustraciji za otroke in sodeluje z doma\u010dimi in\u00a0 tujimi zalo\u017ebami ter revijami. Svojo ljubezen do narave in\u00a0 \u017eivih bitij spretno tke v svoje ilustracije. Njen likovni opus\u00a0 zajema ve\u010d kot 30 knji\u017enih izdaj za otroke in mladostnike.\u00a0 Svoje ilustracije prispeva tudi za \u0161tevilne otro\u0161ke revije. Za\u00a0 Celjsko Mohorjevo dru\u017ebo je ilustrirala \u0161tiri slikanice za otroke: Modri med (2020), Pastir\u010dek s Sloma (2021), Barbara Celjska (2022), Josipina Turnograjska (2023),\u00a0 Gori\u0161ki slav\u010dek (2024); zadnje \u0161tiri v sodelovanju s\u00a0 pisateljico Mojicejo Bonte.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\nZajca, Franceta Pre\u0161erna, Ivana Cankarja, Almo Karlin, Ivano Kobilca, Jo\u017eeta Ple\u010dnika, Janeza V. Valvazorja in Ignacija Knobleharja. Pri Celjski Mohorjevi dru\u017ebi so iz\u0161le njene slikanice o Antonu Martinu Slom\u0161ku, Barbari Celjski, Josipini Urban\u010di\u010d Turnograjski in Simonu Gregor\u010di\u010du.<\/p>\n