Gledali\u0161ka in filmska igralka Milada Kalezi\u0107 \u2013 v karieri je odigrala ve\u010d kot 80 gledali\u0161kih vlog in leta 2011 prejela Bor\u0161tnikov prstan \u2013 je bila pri 49. letih, ko ji je, kot sama pravi, v \u017eivljenju grozil popoln propad, usli\u0161ana v svoji veliki pro\u0161nji in se je po mo\u010dni izku\u0161nji Boga dala krstiti v Pravoslavni Cerkvi. O svoji veri je prvi\u010d javno spregovorila leta 2010 v pogovoru za Dru\u017eino, ki so mu sledila \u0161tevilna pri\u010devanja po slovenskih \u017eupnijah, in ob prejemu prstana se je brez ovinkarjenja zahvalila \u00bbdragemu Bogu, ker brez njegove milosti ne bi zdaj stala tukaj\u00ab.<\/p>\n
Milada je gore\u010da oznanjevalka vesele novice. V knjigi iskreno pripoveduje o svoji veri, o negotovosti in iskanju, o drobnih znamenjih Bo\u017eje milosti, o Lepoti, Ljubezni, Cerkvi, molitvi, seveda pa tudi o gledali\u0161\u010du, ki je bil njen svet<\/p>\n
<\/p>\n
Sre\u010dala sem Lidijo Klenov\u0161kovo iz marketinga, objeli sva se, kot vedno, potem pa za\u010dutim, da mi nekaj nenavadno \u0161epeta \u2026 Potrebovala sem kar nekaj \u010dasa, da sem razumela, da mi je povedala, da dobim Bor\u0161tnikov prstan. Malo je re\u010di, da je bilo to zame popolno presene\u010denje, niti v snu nisem premi\u0161ljevala o tem. Pomislila sem \u2013 zakaj se je to zgodilo in kaj to pomeni? Kmalu so se vsa premi\u0161ljevanja strnila v misel, da bom imela govor in da moram \u010dim prej premisliti, kaj bom povedala. Vedela sem, da bo glavno sporo\u010dilo moja zahvala Bogu. Saj sem mu dolgovala svoje \u017eivljenje, vse tiste \u010dude\u017ee, ki so se dogajali, in zdelo se mi je, da sem dobila to nagrado zato, da mu lahko kon\u010dno re\u010dem: \u00bbHvala!\u00ab In to pred vsemi. Tudi drugi so premi\u0161ljevali podobno. \u00bbA bo\u0161 imela govor?\u00ab \u00bbJa, seveda.\u00ab \u00bbIn kaj bo\u0161 rekla?\u00ab \u00bbNe vem \u0161e.\u00ab Moj brat je komentiral: \u00bbNo, do zdaj so vsi v Mariboru vedeli, da je versko blazna, zdaj bo pa to izvedela vsa Slovenija.\u00ab<\/p>\n
Pripravljala sem ta govor pribli\u017eno en mesec, v glavnem pono\u010di. Vstala sem nenadoma iz postelje in si zapisala kak\u0161no misel. V\u010dasih me je zajel pridigarski \u017ear, pa sem se zjutraj hitro ohladila. Seveda, molila sem in molila, da vse to nekako sestavim v pribli\u017eno prepri\u010dljivo obliko. Nisem bila toliko v skrbeh, kaj bodo rekli drugi, \u017eelela sem si, da bi moje besede vsaj nekoga nagovorile. Ker sem pretirano \u010dustvena in sentimentalna oseba, sem vedno za\u010dela jokati, ko sem ga govorila na glas in se spomnila vseh tistih norih trenutkov. Prosila sem Jezusa, naj mi pomaga, da bom mirna, nisem si \u017eelela nobenih solz in treso\u010dega glasu. Tisti dan je bila nedelja in zjutraj sem pred liturgijo rekla duhovniku, da je verjetno velik greh, ker se niti malo ne veselim, \u010deprav gre za res veliko priznanje. Dejal je: \u00bbNervozna si, ko bo vse mimo, se bo\u0161 veselila.\u00ab No, zve\u010der sem se uredila, oblekla svojo novo obleko, v mislih ponovila svoj govor in poklicala taksi. Na vratih je stala moja mama, ki mi je rekla: \u00bbMolim te! Kad ti daju taj prsten, reci hvala i idi ku\u0107i!\u00ab (Prosim te! Ko ti dajo ta prstan, reci hvala in pojdi domov!) Tale del govora so najve\u010dkrat citirali: \u00bbIn, na koncu seveda: hvala dragemu Bogu, ker brez njegove milosti ne bi zdaj stala tukaj. Kakor je pisano: Kaj pa ima\u0161, \u010desar ne bi prejel? Rekla sem neko\u010d svojemu duhovniku, da imam neustavljivo \u017eeljo, da bi letela nad mestom in vsem govorila: Verujte evangeliju! Bog nas ljubi! Pa mi je odgovoril: ‘To \u017eeljo vam je izpolnil.’ Nocoj mi jo je res. Kadar nosimo bremena drug drugemu, kadar se ljubimo med seboj, kakor nas ljubi ON, takrat lahko zasli\u0161imo Bo\u017eji glas, ki nam govori: ‘Ti si jaz. Jaz sem ti.\u00ab Hvala vsem in Bog vas blagoslovi!’\u00ab<\/p>\n
<\/p>\n
Milada Kalezi\u0107 se je rodila 1. februarja 1954 v \u010drnogorski vasi Rova. Njena dru\u017eina se je zaradi o\u010detove slu\u017ebe veliko selila in se kon\u010dno ustalila v Mariboru, kjer je kon\u010dala osnovno in srednje\u0161olsko izobra\u017eevanje. V tretjem letniku gimnazije je za\u010dela sodelovati pri ljubiteljskem dru\u0161tvu Slava Klavora. Na AGRFT v Ljubljani se je vpisala leta 1971 in absolvirala \u0161tudij pod mentorskim vodstvom Franceta Jamnika 1975 v vlogi Helene Charles v uprizoritvi drame Johna Osborna Ozri se v gnevu.<\/p>\n
\u017de v sezoni 1976\/1977 je postala stalna \u010dlanica SLG Celje, kjer je takoj na za\u010detku opozorila nase z vlogo Darinke v \u0160eligovi \u010carovnici iz Zgornje Dav\u010de, za katero je prejela Bor\u0161tnikovo in Sterijino nagrado ter Zlati lovorjev venec na festivalu MES v Sarajevu. Tej so sledila \u0161e \u0161tevilne uspe\u0161ne sezone in nagrade. Leta 2002 je zapustila Celje in se zaposlila v Drami SNG Maribor, kjer je ostala do upokojitve leta 2017.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"