Groza v hi\u0161i<\/p>\n
V hi\u0161i ob gozdu \u017eivi na prvi pogled obi\u010dajna dru\u017eina. A pripoved glavne junakinje postopoma razkrije vse razpoke dru\u017einske drame, v katero je dekle ujeto. Gozd, ki z ene strani sili v hi\u0161o, postane prispodoba za grozo, ki jo vsakodnevno do\u017eivlja, njegove lovke pa srhljivo pose\u017eejo po njenem \u017eivljenju, ki nikoli ve\u010d ne bo isto. Roman o tem, kako zlahka zlo pretenta resnico.<\/p>\n
Nekatera \u017eivljenja tiho minevajo v osami in brezupu. Tako je tudi \u017eivljenje dekleta, ki pripoveduje svojo pretresljivo \u017eivljenjsko zgodbo. Ob\u010dutek, da je na svetu odve\u010d in vsem v napoto, izvira \u017ee iz ranega otro\u0161tva, ko je o\u010de zapustil dru\u017eino, mati pa se zanjo ni brigala. Deklica ostane prepu\u0161\u010dena na milost in nemilost starih star\u0161ev. Iz za\u010daranega kroga zastrupljenih dru\u017einskih odnosov lahko za hip izstopi le v dru\u017ebi nami\u0161ljene prijateljice Monike, ki je poleg knji\u017ene police njena edina svetla to\u010dka. Vseskozi se v njeno \u017eivljenje tihotapi \u00bbgozd\u00ab, zlove\u0161\u010da mr\u017enja, ki na pretresljiv na\u010din suka niti zgodbe. A ni\u010d v \u017eivljenju ni tako, kot se zdi na prvi pogled, in nobena skrivnost ni tako globoko zakopana, da se je ne bi dalo potegniti na plano \u2026<\/p>\n
Po Esterini zaslugi sem nepri\u010dakovano zlahka zaplula med nove so\u0161olce in nih\u010de med njimi ni nikoli ugotovil, da v razred ni pri\u0161la nova u\u010denka, temve\u010d kameleon, imitacija priljubljene Ester, kopija brez lastnih mnenj, ki je pritrjevala mislim drugih in jih papagajsko ponavljala in katere glavna skrb je bila, dane \u0161trli ven in se zlije z okolico. Izgine.
\nZame je bilo olaj\u0161anje, da sem le ena v mno\u017eici, zato sem bila tedaj v \u0161oli skoraj sre\u010dna.
\nPo pouku pa sem stopila v babin avto, pripeljal me je do na\u0161e hi\u0161e in tam sem spet postala tista mol\u010de\u010da punca, ki v spodnji kuhinji sedi za veliko mizo in nehvale\u017eno zme\u010de vase kosilo, ki ga je babi kuhala celo dopoldne, jaz pa sem ga pojedla v \u010detrt ure, punco, ki je bodisi kar naprej kje v napoto bodisi izgine v zgornje nadstropje, kot da je nih\u010de ne zanima.
\nNisem hotela poslu\u0161ati, kaj delam slabo in kak\u0161na sem, zato sem se, \u010de je le bilo mogo\u010de, zatekala v svojo sobo, se zatopila v zgodbe, skrite na potiskanih straneh, in se izgubljala v njih.
\nNe, nisem hotela biti to, kar sem. Nisem bila zadovoljna s sabo. \u010ce bi me kdo vpra\u0161al, kak\u0161na pravzaprav sem, ne bi znala odgovoriti. Vedela sem samo, da je najvarnej\u0161i na\u010din obstoja, da si taka oseba, ki se zlije z okolico. V babini navzo\u010dnosti sem bila nehvale\u017ena, zagrenjena punca, z dedijem majhna strahopetka, z mamo h\u010di, s katero so same te\u017eave.
\nV \u0161oli sem bila Esterina senca. Moj pravi jaz se \u0161e ni utegnil oblikovati. Bila sem odsev v ogledalu. Spreminjala sem se glede na pri\u010dakovanja \u010dloveka, ki me je gledal, ker sem hrepenela po tem, da vsem ustre\u017eem. Mislila sem, da me bodo ljudje, \u010de bom taka, kot \u017eelijo, da sem, \u010de bom govorila, kar bi radi sli\u0161ali, sprejeli medse.
\nNe, tedaj se nisem imela rada in niti zdaj se nimam.
\n(Str. 47\u201348)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"