Sodobni \u010dlovek na kri\u017epotju duhovnosti, vere in religije<\/p>\n
Zakaj sem in nisem veren? Kaj mi pomeni duhovnost in kaj religioznost? Kaj sploh pomeni biti veren? To so globoko individualna, hkrati pa izjemno dru\u017ebeno vpeta vpra\u0161anja, ki jih postavlja vsak \u010das in prostor na novo. Harmoni\u010dno ponotranjeni verski nauki so za posameznika lahko bla\u017eilec anksioznosti in strahu pred smrtjo, ko so le me\u0161anica zunanje forme, dopu\u0161\u010danja ne\u010desa vi\u0161jega in skepse, pa lahko strah in tesnobo celo okrepijo. Toda v svojem bistvu vsakdo hrepeni po notranji ubranosti. A tako kot tkalec, ki ustvarja tapiserijo, je posameznik svoj \u017eivljenjski vzorec prisiljen ustvarjati v ozadju. \u017de ob pogledu na osupljivi plete\u017e niti in preje za statvami \u010dloveku pogosto zastane dih, oblikovanje celovitega vzorca, ki se poka\u017ee \u0161ele na drugi strani, pa je naloga, ki jo posameznik uresni\u010duje vse \u017eivljenje.<\/p>\n
Knjigo Gordona W. Allporta \u010clovek in njegova religioznost dobivamo v slovenskem prevodu 75 let po izidu izvirnika. Da se bo na\u0161a tiso\u010dletna kultura \u0161e naprej lahko razvijala enakopravno z drugimi svetovnimi jeziki, moramo imeti od antike naprej v sloven\u0161\u010dino prevedena klasi\u010dna dela vseh strok. Za pri\u010dujo\u010di prevod sta \u0161e dva razloga. Prvi je na verski strani. Slovenija je bila do druge svetovne vojne de\u017eela katoli\u0161ke civilizacije, ta pa je do drugega vatikanskega koncila (1962\u20131965) na psiholo\u0161ko in drugo znanstveno raziskovanje verovanja gledala sumljivo. Drugi razlog je politi\u010dni. Od druge svetovne vojne do osamosvojitve nam je vladal marksisti\u010dni komunizem, ki je verovanje preziral in ga sku\u0161al uni\u010diti. Kulturni razvoj naroda pa ne more presko\u010diti prepadov. Ta knjiga je kakovosten most \u010dez jarek, ki je nastal po neurju komunisti\u010dnega prezira duhovnosti in verovanja ter po slabi letini katoli\u0161kega tradicionalizma v 19. in v prvi polovici 20. stoletja.
\nIz spremne besede dr. Jo\u017eeta Ramov\u0161a<\/p>\n
\u010ce je mladostni\u0161ko nezadovoljstvo z institucionalno religijo tolik\u0161no, kako je potem mogo\u010de, da tak\u0161na religija \u0161e kar vztraja? \u010ce namre\u010d vsako generacijo polovica \u0161tudentske populacije zapusti cerkev svojih prednikov, hkrati pa ta med \u0161tudenti pridobi zgolj pe\u0161\u010dico novih privr\u017eencev, ali ne bi potem pri\u010dakovali, da bo prej ali slej dose\u017eena ni\u010delna to\u010dka? Odgovor na to uganko najdemo v dveh premislekih. Prvi\u010d: po nereligioznih dvajsetih letih 20. stoletja, torej obdobju, ki ga obravnavamo tukaj, se \u0161tevilni mladi dejansko sami, v\u010dasih celo z veliko vnemo, vra\u010dajo k institucionalnim oblikam, ki so se jim poprej uprli. Drugi\u010d: kot smo \u017ee spoznali, tudi med mladino, ki se je cerkvenemu nauku skorajda docela izneverila, \u0161e vedno zasledimo ostaline konfesionalne pripadnosti, ki se odra\u017ea v nominalnem \u010dlanstvu in vsaj ob\u010dasni udele\u017ebi pri verskih obredih. Na splo\u0161no vzeto torej ta proces cerkev kot institucijo prizadeva manj kot dogmatsko vero njenih mladih \u010dlanov. S \u0161irjenjem dru\u017ebenih dejavnosti in krepitvijo dobrodelnosti ima protestantska cerkev vsaj mo\u017enost obdr\u017eati kolikortolik\u0161no vitalnost, \u010deprav s spremenljivo funkcijo.
\n(Str. 72)<\/p>\n
Gordon W. Allport (1897\u20131967), eden najuglednej\u0161ih psihologov 20. stoletja,
\nje diplomiral in doktoriral na Harvardu. V \u010dasu, ko je v ZDA prevladoval
\nvedenjski, drugod pa psihoanaliti\u010dni pristop, se je Allport zavzemal za empiri\u010dno metodologijo, ki je upo\u0161tevala vplive trenutnega konteksta in zavestne
\nmotivacije, ne da bi pri tem zanikal mo\u017een prispevek nezavednih spominov
\nin\/ali mehanizmov k \u010dlovekovemu razmi\u0161ljanju in vedenju. Pustil je izjemen
\npe\u010dat, ki izhaja tudi iz njegove obravnave pomembnih tem, kot so npr. govorice, predsodki, religija, lastnosti. Kot eden prvih ameri\u0161kih eskistencialistov
\nje potrditev svojih dognanj na\u0161el v filozofiji Viktorja E. Frankla in poskrbel,
\nda so njegove knjige v prej\u0161njem stoletju za\u010dele mno\u017ei\u010dno izhajati v ZDA.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"