Trpe\u010de usedline \u017eivljenja<\/p>\n
Ob petdesetletnici duhovni\u0161tva se je Janezu Juhantu izkristaliziralo zavedanje, kako neznaten kamen\u010dek v mozaiku \u017eivljenja in oznanjevanja je \u010dlovek, tudi duhovnik. Vendar pa vsak \u010dlovek s svojo vero, pogumom in dejavno zavzetostjo prispeva k upanju za \u017eivljenje z Bogom in sobivanje z ljudmi tudi v najbolj zahtevnih razmerah. V tak\u0161nih so v hribovju med Litijo in Ljubljano \u017eiveli avtorjevi predniki, babica in ded ter njuni otroci, Janezovi star\u0161i, strici in tete \u2013 to je bil namre\u010d na Slovenskem \u010das skrajnosti in nad\u010dlove\u0161kih ter ne\u010dlove\u0161kih izzivov druge svetovne vojne in obdobja po njej.<\/p>\n
\u00bbO\u010ditno sem bil kot najstarej\u0161i otrok \u017ee v mladosti bolj dele\u017een trpe\u010dih usedlin \u017eivljenja. Zdi se, da me je s svojo nikoli izre\u010deno, a tiho, v molitvi izjokano bole\u010dino zaznamovala stara mama, saj sem bil zelo navezan nanjo in ona name. Seveda sta me zaznamovala tudi mama in stric Toni, s katerim sem delil radosti in bolesti svojega odra\u0161\u010danja. Kot najstarej\u0161i sem bil \u0161e mo\u010dneje od drugih bratov in sestre dele\u017een dru\u017einske kalvarije, svoje pa je dodal \u0161e o\u010de s svojo posebno strogostjo do mene.\u00ab
\nKnjiga je preplet leposlovno zapisanih osebnih \u017eivljenjskih zgodb avtorjevih prednikov in zgodovinskih ter domoznanskih stvarnih podatkov. Ker si kot narod in posamezniki \u0161ele danes sku\u0161amo naslikati celovito resnico o najte\u017ejem obdobju na\u0161ega naroda, je ta knjiga odli\u010den prikaz razmer in bremen teh dru\u017ein ter mnogih drugih Slovencev v nevarnem vojnem in revolucionarnem \u010dasu, v katerega je bila ve\u010dina prisiljena, z bremeni pa so zaznamovali tudi potomce. Izkoreninjenje je grozilo celemu narodu, a branilci korenin so se temu upirali in zato do\u017eivljali kruto usodo nasilnih prevratnih posegov v osebno in narodno dostojanstvo. To breme je osebno zaznamovalo tudi avtorja in njegovo dru\u017eino.<\/p>\n
\u00bbTon\u010dka, ali me ima\u0161 \u0161e rada?\u00ab
\n\u00bbSeveda te imam rada,\u00ab je odgovorila.
\n\u00bbPa si se pripravljena z mano poro\u010diti?\u00ab
\nOdlo\u010dno in z \u017ealostjo je odgovorila: \u00bbVe\u0161, Toni, zdaj se je vse spremenilo.\u00ab
\nToni je sicer slutil, za kaj gre, a je vseeno tvegal vpra\u0161anje: \u00bbKaj se je spremenilo?\u00ab
\nTon\u010dka je oklevajo\u010de odgovorila: \u00bbVe\u0161, Toni, to s tvojo roko. Saj si ne predstavlja\u0161, da bo\u0161 tak\u0161en, kakr\u0161en si zdaj, mogel skrbeti za dru\u017eino. Ne morem se poro\u010diti s teboj.\u00ab
\nZmenek je bil zaklju\u010den in njun odnos za vedno kon\u010dan. To je bil za Tonija hud udarec, ves se je stresel in se poslovil.
\n\u00bbNasvidenje, Ton\u010dka, torej se najini poti za vse \u017eivljenje razhajata,\u00ab je \u0161e zmogel spregovoriti in od\u0161el je iz hi\u0161e. Med njima je nastal zid, ki je zacementiral sladko preteklost, ki ju je povezovala. Toniju pa je zabetoniral tudi prihodnost. Za\u010dutil je samoto, v katero ga je pogreznila. Ne le izguba roke, tudi novo vzdu\u0161je, ki je vladalo v de\u017eeli, ga je tla\u010dilo. \u017dalosten je od\u0161el, saj je prej vseeno \u0161e gojil upanje, da bo Ton\u010dka kljub invalidnosti ostala z njim. Stvarnost je te\u017eko pritisnila nanj; te zavrnitve ni mogel nikoli preboleti.
\n(Stran 117)<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"