Svetovna klasika kr\u0161\u010danskega leposlovja<\/p>\n
Presunljiva dru\u017einska zgodba odkriva zapletene odnose med materami in h\u010derami skozi ve\u010d generacij. V njih se ob dedi\u0161\u010dini brezpogojne ljubezni in \u017ertvovanja prepletajo vera in sanje, sr\u010dne bole\u010dine in razo\u010daranja. Najprej skozi razburkanost teh odnosov spremljamo Marto Schneider, ki, odlo\u010dena, da bo dosegla svoje sanje, odide od doma in vztrajno premaguje najrazli\u010dnej\u0161e stiske in trpljenje. Ko si ustvarja dru\u017eino, ji njena trma daje mo\u010d za vzgojo mo\u010dnih otrok, kar pa njena najstarej\u0161a h\u010di Hildemara napa\u010dno razume in se v ustvarjanju svojega \u017eivljenja neprestano trudi, da bi si pridobila materino naklonjenost.<\/p>\n
Martina zgodba odkriva ognjevito \u017eensko, ki blizu preloma dvajsetega stoletja zapusti \u0160vico, da bi si ustvarila bolj\u0161e \u017eivljenje. Na pot jo vodita odlo\u010den materin blagoslov in trdna namera izpolniti njeno upanje. Ob trdem delu si pot v \u017eivljenje najprej ustvarja v Evropi, nato pa odide v Kanado, kjer spozna Niclasa Walterta, s katerim se poro\u010di. Ob tem odkriva \u017ertve, ki jih prina\u0161ata zakon in materinstvo, zlasti ko se odpoveduje svojim ciljem in sledi mo\u017eevim \u017eeljam v kanadsko divjino in nato v pra\u0161no osrednjo dolino Kalifornije, da bi si ustvarila svojo dru\u017eino.
\nV upanju, da bi svojim otrokom omogo\u010dila bolj\u0161e \u017eivljenje, jih \u017eeli vzgojiti v mo\u010dne osebnosti, pri \u010demer pa je njena materinska ljubezen zlasti pri najstarej\u0161i h\u010deri Hildemari Rose pogosto napa\u010dno razumljena kot trda in neizprosna. To Hildemaro spremlja vse otro\u0161tvo in neprestano hrepeni po materinem sprejemanju, tudi ko se sredi drame druge svetovne vojne zaljubi in si ustvari lastno dru\u017eino. \u0160ele nepri\u010dakovani in tragi\u010dni dogodki prisilijo mamo in h\u010der, da se soo\u010dita z lastnimi pomanjkljivostmi in vedno ve\u010djim prepadom, ki grozi, da ju bo za vedno lo\u010dil.<\/p>\n
\u00bbVem, mama. \u017delim si le, da bi bilo tvoje \u017eivljenje la\u017eje.\u00ab
\n\u00bbIn \u010de bi bilo la\u017eje, bi lahko svoje srce tako popolnoma izro\u010dila Bogu? Kamorkoli gre\u0161, dovoli Kristusu, da bo tvoje zato\u010di\u0161\u010de. Vanj polo\u017ei svoje upanje in ne bo\u0161 razo\u010darana nad tem, kar ti \u017eivljenje ponudi.\u00ab
\nMama je spet dvignila glavo. \u00bbPoglej ptice, Liebling.\u00ab Mama je kljub toplemu dnevu vzdrhtela in si tesneje ovila \u0161al okoli ramen. \u00bbVe\u010dina vrst ptic leti v jatah.\u00ab Solza je stekla po njenem bledem licu. \u00bbOrel leti sam.\u00ab Marta je za\u010dutila, da se ji je stisnilo grlo. Stisnila je ustnice in zaprla o\u010di.
\nMama jo je objela z obema rokama. \u00bbMoj blagoslov ima\u0161, Marta. Dajem ti ga z vsem srcem in brez zadr\u017ekov. Ima\u0161 mojo ljubezen. Vsak dan svojega \u017eivljenja bom molila zate. Ne boj se oditi.\u00ab
\n(Str. 51)<\/p>\n
Marta je nepremi\u010dno gledala drobno deklico, ki je le\u017eala tako mirno in tiho, z drobno pestjo, stisnjeno ob Martino belo meso. Nenadoma je za\u010dutila nepremagljivo ljubezen do tega otroka, tako tesno vez, da se ji je zdelo, da se ji bo raztrgalo srce.
\nOh, mama, ali si to ob\u010dutila, ko si prvi\u010d dr\u017eala Elise?
\n\u00bbZdaj bi ji morala dati ime.\u00ab
\nSli\u0161ala je, kaj se skriva za Niclasovimi tihimi, pretrganimi besedami. Ni verjel, da bo njuna h\u010di dolgo \u017eivela.
\nProsim, Bog, ne vzemi mi je! Tako majhna in \u0161ibka je, tako nemo\u010dna. Daj ji prilo\u017enost, Gospod.
\nMarta je s prstom rahlo pobo\u017eala svilnato bledo lice in opazovala, kako drobna usteca spet delujejo in rahlo vle\u010dejo njeno dojko, da bi se nahranila. \u00bbTvoji materi je bilo ime Ada.\u00ab
\n\u00bbDa, ampak ne dajva ji tega imena. Kaj pa Elise?\u00ab Ko je Marta ostro pogledala proti njemu, je namr\u0161\u010dil \u010delo. \u00bbKaj je narobe?\u00ab
\nNiclasu ni nikoli povedala o svoji sestri. \u00bbNi\u010d. Samo to pa\u010d ni ime, ki bi ga kdaj dala svoji h\u010derki.\u00ab Ko je s pogledom preiskoval njen obraz, je sklonila glavo in zaprla o\u010di. Za\u010dutila je njegovo dlan, ki ji jo je ne\u017eno polo\u017eil na glavo.
\n\u00bbTi odlo\u010di.\u00ab
\n\u00bbIme ji bo Hildemara Rose.\u00ab
\n\u00bbMo\u010dno ime za tako krhko dojen\u010dico.\u00ab
\n\u00bbDa, a \u010de bo Bog dal, bo zrasla vanj.\u00ab
\n(Str. 166)<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"