Neustavljiv iskalec lepote Boga<\/p>\n
Pri\u010dujo\u010de delo Elia Guerriera je natan\u010dno orisana biografija enega najpomembnej\u0161ih teologov prej\u0161njega stoletja, Hansa Ursa von Balthasarja (1905\u20131988), ki je med drugim zaslu\u017een tudi za to, da si je teologija po stoletjih \u0161e vedno upala govoriti o lepoti. Avtor, ki je \u0161vicarskega teologa poznal osebno, s posebno vnemo predstavlja dogodke iz njegovega \u017eivljenja in \u0161tevilna sre\u010danja z osebnostmi iz literarnega, filozofskega in teolo\u0161kega sveta ter natan\u010dno in jasno raz\u010dleni njegovo teolo\u0161ko misel.<\/em><\/p>\n Balthasar, skupaj z Ratzingerjem in de Lubacom tudi ustanovitelj revije Communio, je bil imenovan za kardinala, a je umrl dva dni pred tem, ko bi bil 28. junija 1988 povzdignjen. Biografski del monografije bralca povede od otro\u0161kih in mladostni\u0161kih let Hansa Ursa von Balthasarja, ki so bila zaznamovana z raziskovanjem glasbe in knji\u017eevnosti, pa vse do odlo\u010ditve za duhovni\u0161ki poklic, delovanja med jezuiti in kon\u010dno tesnega sodelovanja z Adrienne von Speyr, ki ni naletelo na odobravanje duhovnikovih nadrejenih. Nadalje nam avtor prika\u017ee, kako je zaupanje v to, da dela prav in dobro, vodilo mladega teologa po \u00bbstranskih\u00ab poteh, ki so ga pripeljale do novih prilo\u017enosti: ustanovitve Janezove zalo\u017ebe, ki deluje \u0161e danes, poznanstev z intelektualci tistega \u010dasa, ki so obogatili njegovo teolo\u0161ko misel, ter kon\u010dno do izdaje obse\u017enega opusa petnajstih zvezkov, zdru\u017eenih v knjige Veli\u010dastvo, Bo\u017eja dramatika in Teologika, v katerih so predstavljeni temelji njegovega razmi\u0161ljanja in ki veljajo za najbolj izvirno delo katoli\u0161ke misli v preteklem stoletju. Vsebina tega izjemnega prispevka je predstavljena in natan\u010dno raz\u010dlenjena v drugem delu pri\u010dujo\u010de knjige, ki \u0161vicarskega teologa upravi\u010deno predstavi kot ob\u010dutljivega opazovalca zahodne kulture, vselej osredoto\u010denega na lik Kristusa, oziroma z besedami Henrija de Lubaca \u00bbmorda najbolj izobra\u017eenega \u010dloveka svojega \u010dasa\u00ab.<\/p>\n <\/p>\n Dobro je tisto, kar je prikupno na kak\u0161ni stvari: omnia bonum appetunt, pravi Toma\u017e z Aristotelom. Vendar mora bitje, ki stremi po dobrem in mu je podarjeno, biti tudi samo pripravljeno, da se podarja zastonj in brez prera\u010dunavanja. Na ravni \u010dloveka to pomeni: \u010dlovek ima na vsaki stopnji \u017eivljenja pravico do ljubezni; prav tako mora biti pripravljen ljubiti v vsakem trenutku. Paradoksen zakon ljubezni je, da obvezuje k svobodni podaritvi sebe. Ta paradoks je po Balthasarju jasno povzet v Pavlovi besedi: \u00bbNe bodite nikomur dol\u017eniki, razen \u010de gre za medsebojno ljubezen\u00ab (Rim 13,8). Ponovo se prika\u017ee Balthasarjevo osnovno prepri\u010danje, da je ljubezen najprepri\u010dljivej\u0161a apologetika, ker sestavlja najgloblje jedro ustvarjenega bitja in tudi odre\u0161enja. Resnica, dobrota in lepota so tako zelo transcendentalne lastnosti bitja, da jih moremo dojeti samo drugo v drugi in po drugih. V svoji celovitosti dokazujejo neiz\u010drpno globino in prekipevajo\u010de bogastvo bitja. Kon\u010dno poka\u017eejo, da je vse razumljivo in razkrito \u0161ele zato, ker je utemeljeno v poslednji skrivnosti.Iz knjige:<\/h4>\n
\n(Str. 293\u2013294)<\/p>\n
\n(Str. 296)<\/p>\nPrelistaj knjigo>><\/a><\/h5>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"