\u010ce Boga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti<\/p>\n
Bratje Karamazovi\u00a0so kronski dragulj v opusu F. M. Dostojevskega, hkrati pa eden izmed vrhov svetovne literature. V ospredju so \u0161tirje \u00bbbratje\u00ab, ki so si med seboj razli\u010dni tako po vrednotah, stali\u0161\u010dih, prepri\u010danjih in verovanju kakor po genetski liniji, saj nimajo vsi iste matere. Njihov o\u010de je razuzdanec, burka\u010d in pijanec, ki je svoje otroke ves \u010das zanemarjal. Napeti dru\u017einski odnosi privedejo celo do umora \u2026<\/em><\/p>\n Roman epopeja, kot delo v spremni besedi ozna\u010di dr. Ur\u0161a Zabukovec, nadaljuje in \u0161e poglobi vpra\u0161anja o upravi\u010denosti umora, dobrem in zlem ter obstoju Boga, kakr\u0161na Dostojevski bolj ali manj dolo\u010dno odpre \u017ee v\u00a0Zimskih zapiskih o poletnih vtisih<\/em>\u00a0in dokon\u010dno razvije v\u00a0Zlo\u010dinu in kazni<\/em>. Dostojevski, ki je kot evrofil in svetovljan v za\u010detku 60. let 19. stol. potoval po evropskem prostoru ter med tem spoznaval tako zahodno kulturo kot tudi tedanjo \u00bbnapredno\u00ab misel, je idejo prevpra\u0161evanja Bo\u017ejega obstoja razvil do skrajnosti: \u010de Boga ni, je dovoljeno vse, vse je upravi\u010deno (celo umor) in sodba (uboj \u010dloveka) se lahko izvr\u0161i brez \u00bbmoralnih\u00ab posledic.<\/p>\n Fjodor Pavlovi\u010d, ki je bil tako \u017eidane volje, se je proti koncu nenadoma namr\u0161\u010dil. Namr\u0161\u010dil se je in zvrnil kozar\u010dek konjaka, ta kozar\u010dek pa je bil \u017ee \u010disto odve\u010d. \/\u2026\/ \u00bb\u2026 Ampak vseeno mi povej: ali je Bog ali ga ni? Ampak resno! Zdaj rabim resen odgovor.\u00ab \u2013 \u00bbNe, ni Boga.\u00ab \u2013 \u00bbAljo\u0161ka, ali je Bog?\u00ab \u2013 \u00bbJe.\u00ab \u2013 \u00bbPa nesmrtnost, Ivan, ali je? No, kakr\u0161nakoli, no, vsaj majhna, maj\u010dkena?\u00ab \u2013 \u00bbTudi nesmrtnosti ni.\u00ab \u2013 \u00bbNobene?\u00ab \u2013 \u00bbNobene.\u00ab \u2013 \u00bbSe pravi, najpopolnej\u0161a ni\u010dla, ali pa je kaj? Mogo\u010de pa kaj je? \u010cisto ni\u010d vendar ne more biti.\u00ab \u2013 \u00bbPopolna ni\u010dla.\u00ab \u2013 \u00bbAljo\u0161ka, ali je nesmrtnost?\u00ab \u2013 \u00bbJe.\u00ab \u2013 \u00bbKaj pa Bog in nesmrtnost?\u00ab \u2013 \u00bbIn Bog in nesmrtnost. Nesmrtnost je prav v Bogu.\u00ab \u2013 \u00bbHm. Bolj verjetno je, da ima prav Ivan. Jezus, \u010de samo pomisli\u0161, koliko je dal \u010dlovek vere, koliko vsakr\u0161nih mo\u010di je zapravil za te sanje, in to \u017ee koliko tiso\u010dletij! Kdo se tako nor\u010duje iz \u010dloveka? A, Ivan? \u0160e zadnji\u010d in dokon\u010dno te spra\u0161ujem, ali je Bog ali ga ni? \u0160e zadnji\u010d!\u00ab \u2013 \u00bb\u0160e zadnji\u010d \u2013 ni ga.\u00ab \u2013 \u00bbKdo pa se tako nor\u010duje iz ljudi, Ivan?\u00ab \u2013 \u00bbNajbr\u017e Hudi\u010d,\u00ab se je nasmehnil Ivan. \u2013 \u00bbA Hudi\u010d pa je?\u00ab \u2013 \u00bbNe, tudi Hudi\u010da ni.\u00ab \u2013 \u00bb\u0160koda. Vrag naj ve, kaj bi po vsem tem naredil s tistim, ki si je izmislil Boga? Obesil bi ga na bridko trepetliko, pa \u0161e bi bilo premalo.\u00ab \u2013 \u00bbCivilizacije potem sploh ne bi bilo, \u010de si ne bi izmislili Boga.\u00ab \u2013 \u00bbNe bi je bilo? Brez Boga?\u00ab \u2013 \u00bbJa. Pa tudi konja\u010dka ne bi bilo. Konjak vam bom vseeno moral vzeti.\u00ab \u2013 \u00bbPo\u010dakaj po\u010dakaj po\u010dakaj, dragec, \u0161e en kozar\u010dek \u2026\u00ab<\/p>\n Drugi sodelujo\u010di avtorji:<\/strong> Ur\u0161a Zabukovec
\nGre za pomemben motivno-tematski okvir, saj je za 19. stoletje, v katerem je ruski realist ustvarjal, zna\u010dilno intenzivno prevpra\u0161evanje Bo\u017ejega obstoja. To je posledica sprememb v dru\u017ebi, ki se je \u2013 potem ko se je najprej s humanizmom in kasneje \u0161e z obema industrijskima revolucijama spremenil svet, ki si ga je podrejala nebe\u0161ka avtoriteta \u2013 v obdobju fin-de-si\u00e8cla zna\u0161la v krizi.
\n\u017de Jean Paul Friedrich Richter je v\u00a0Tiranskem profesorju<\/em>\u00a0(1796\/97) kriti\u010dno razmi\u0161ljal o Kristusovih besedah, ki jih je, obrnjen proti nebu, pred smrtjo na kri\u017eu namenil svojemu O\u010detu: \u00bbEli, Eli, lem\u00e1 sabaht\u00e1ni?\u00ab (Mt 27,46; Mr 15,34). Idejo so nato prevzeli dekadenti, simbolisti in novoromantiki, ki so Boga \u0161e vedno iskali, a ga niso mogli najti niti v srcu niti na nebu. Literarna dela in \u00bbmoderno\u00ab, od kolektivov religije in tradicije osvobojeno razmi\u0161ljanje so leta 1882 pripeljali do Nietzschejevega filozofskega spoznanja o Bo\u017eji smrti, za kar naj bi bil kriv \u010dlovek \u2013 tisti isti \u010dlovek, zaradi katerega naj bi Bog iz nebe\u0161kega kraljestva pregnal dotlej svojega najljub\u0161ega nadangela Luciferja.<\/p>\nIz knjige:<\/h4>\n
<\/h5>\n
<\/h5>\n
<\/h4>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\nPrevod:<\/strong> Borut Kra\u0161evec
\nZbirka:<\/strong> NEMINLJIVI
\n\u0160tevilo strani:<\/strong> 1264
\nLeto izdaje:<\/strong> 2023
\nFormat:<\/strong> 135 x 210 mm<\/p>\n","protected":false},"featured_media":70640,"comment_status":"open","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"product_brand":[],"product_cat":[2325,63],"product_tag":[],"avtor":[2487],"zalozba":[2337],"vezava":[2306],"class_list":{"0":"post-72596","1":"product","2":"type-product","3":"status-publish","4":"has-post-thumbnail","6":"product_cat-leposlovje","7":"product_cat-knjige","8":"avtor-fjodor-mihajlovic-dostojevski","9":"zalozba-celjska-mohorjeva-druzba","10":"vezava-trda","12":"first","13":"instock","14":"taxable","15":"shipping-taxable","16":"purchasable","17":"product-type-simple"},"yoast_head":"\n