Superjunakinje na ozki brvi med prese\u017eki in omejitvami<\/p>\n
Dekletom aspergerjev sindrom diagnosticirajo redkeje kot fantom, in tudi ko so simptomi prepoznani, jim pomo\u010d pogosto ni na voljo. Priro\u010dnik zapolnjuje praznino na tem podro\u010dju. Obravnava razli\u010dne vidike tako osebnega kot poklicnega \u017eivljenja: zgodnje spomine na obto\u017eevanje in krivdo, posamezne izjemne spretnosti, prijateljstva, romance in zakon; zajeti so tudi zaposlitev, kariera, rituali in rutine, skupaj z depresijo, zlomi in nerazumevanjem, ki so skoraj integralni del ljudi s spektra. Knjiga razkrije refleksije ve\u010d kot petintridesetih \u017eensk z diagnozo v spektru, pa tudi njihovih partnerjev in star\u0161ev.<\/p>\n
Aspergerke so tiha manj\u0161ina. So manj\u0161ina manj\u0161ine. \u017denske z aspergerjevim sindromom so manj vidne, v primerjavi z mo\u0161kimi na spektru avtizma so ve\u010dinoma kasneje in tudi manjkrat prepoznane in diagnosticirane. Svoje posebnosti pogosto skrivajo in dalj \u010dasa kompenzirajo. Njihovo trpljenje zaradi druga\u010dnosti in posledi\u010dno socialne izklju\u010denosti je najve\u010dkrat obrnjeno navznoter, v njih same. Tudi kot odrasle \u017eenske najve\u010dkrat ne najdejo sogovornika, s katerim bi lahko podelile svojo druga\u010dnost in izzive, ki jim jih ta prinese v vsakdan izobra\u017eevalne, poklicne in partnerske poti.
\nRudy Simone, sama aspergerka, jim prihaja naproti kot prijateljica, svetovalka, mama in do neke mere tudi terapevtka. Ko se nam v \u017eivljenju zatakne, ve\u010dinoma niti ne potrebujemo strokovnjaka, ampak predvsem razumevajo\u010dega poslu\u0161alca in nekoga, ki nam nudi toplino prijateljske rame. Rudy Simone s svojo zgodbo in zgodbami vseh aspergerk, ki jih v knjigi zbere, sporo\u010da drugim \u010dlanicam plemena, da niso same in da jih je veliko tam zunaj, ki pre\u017eivljajo podobne posebne zgodbe. Deli izku\u0161nje, svetuje in ponuja mo\u017ene re\u0161itve tako aspergerkam kot tudi njihovim partnerjem, prijateljem in star\u0161em. Knjigo priporo\u010dam tudi strokovni javnosti, zlasti zdravnikom in psihologom, saj je glede na izku\u0161nje tudi pri njih poznavanje posebnosti pri funkcioniranju teh \u017eensk pomanjkljivo, izzivov, s katerimi se sre\u010dujejo, pa veliko. Knjiga je napisana v spro\u0161\u010denem slogu, s \u010dimer razbremenjuje pogosto resne in te\u017eke teme. Njeno osnovno sporo\u010dilo je optimisti\u010dno, njen glavni namen pa opolnomo\u010denje \u017eensk, ki imajo poleg \u0161ibkosti tudi veliko talentov in mo\u010di. Ti jih delajo \u010dudovite in zaradi njih je celotna dru\u017eba lahko bolj\u0161a. Nam drugim, ki njih tako ali druga\u010de le sre\u010dujemo, bo knjiga pomagala, da bomo pove\u010dali svojo strpnost in pomagali tem \u00bbposebnicam\u00ab, da bodo svojo druga\u010dnost la\u017eje sprejele in objele.<\/p>\n
Doc. dr. Marta Macedoni Luk\u0161i\u010d, dr. med.,
\nIn\u0161titut za avtizem Ljubljana<\/p>\n
Diagnozo aspergerjev sindrom sem dobila \u0161ele, ko so ga diagnosticirali moji h\u010deri. To je bilo pred skoraj petnajstimi leti. Takrat so le redki, ki sem jih poznala, sploh \u017ee sli\u0161ali za razvojne motnje, kaj \u0161ele za aspergerjev sindrom. Na sre\u010do se je v vmesnem \u010dasu marsikaj spremenilo. Zdi se mi, da je dandanes \u017ee vsakdo, ki ga vsaj malce zanima vedenje ljudi, sli\u0161al za Hansa Aspergerja in njegove \u00bbavtistom podobne\u00ab paciente, ki imajo te\u017eave z neverbalno komunikacijo, interakcijo z vrstniki, imajo omejena, a mo\u010dna interesna podro\u010dja (in inteligen\u010dni kvocient vi\u0161ji od povpre\u010dja), so verbalno mo\u010dni in imajo neverjetno sposobnost za priklic podrobnosti in dejstev. Aspergerjev sindrom je ljubljen\u010dek medijev, zato se pojavlja povsod \u2013 tako na rde\u010di preprogi v Hollywoodu kot v strokovnih razpravah tudi najmanj\u0161ih \u0161olskih okro\u017eij. \u010ce pojem poguglate, bo hitro jasno, kaj imam v mislih.
\ndr.
\nA \u010deprav je vznemirljivo opazovati, koliko pozornosti mu namenjamo, pa ve\u010dina nas, ki ga imamo, ostaja brez formalne diagnoze, \u0161e posebej, \u010de nimamo kromosoma Y. \u017densk, od majhnih pun\u010dk pa do starej\u0161ih gospa, radar pravilne diagnoze praviloma ne zazna, zato ve\u010dinoma pristanejo v svetovih, v katere ne sodijo. Nevroze, shizofrenija, obsesivno-kompulzivna motnja, osebnostna motnja, opozicijsko-kljubovalna motnja, anksioznost, socialna fobija \u2013 vse to so znane diagnoze \u017eensk nad dolo\u010deno starostjo, ki si prizadevajo osmisliti okolje, dru\u017ebo, odnose in podobno. Ne samo da so te diagnoze brez vsake osnove, zelo velika je verjetnost, da ima me\u0161anica so\u010dasnih dejavnikov zasnovo na genetskem kodu teh \u017eensk. Te\u017eava je, da veliko svetovalcev in zdravnikov v sr\u010diki tega klob\u010di\u010da ne zna videti aspergerjevega sindroma. (Str. 11)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"