Marco je bil mladeni\u010d na\u0161ega \u010dasa, ki je \u017ee od otro\u0161tva izkazoval mo\u010dno slo po \u017eivljenju, zvesto in dramati\u010dno odprtost do vseh vidikov resni\u010dnosti.<\/p>\n
Med branjem Marcovih spominov in zapiskov iz zadnjega leta njegovega \u017eivljenja dobimo vtis, da je v njem dozorelo spoznanje o tem, kar je resni\u010dno dragoceno. Zato njegova nenadna smrt ni konec njegovega \u017eivljenja, temve\u010d le dopolnitev zemeljskega potovanja oziroma njegov dies natalis (rojstni dan za nebesa).<\/p>\n
PORTRET FANTA, KI JE BIL PODOBEN MNOGIM DRUGIM, VENDAR GA JE PRE\u017dEMALA VELIKA RADOVEDNOST.<\/strong><\/p>\n Marco Gallo se je rodil 7. marca 1994 v Chiavariju (Genova) star\u0161ema Antoniju in Paoli Cevasco. Zgodnja leta je pre\u017eivel v Casarzi Ligure s sestrama Francesco, tri leta starej\u0161o, in Veronico, tri leta mlaj\u0161o. Septembra 1999 se je dru\u017eina preselila v Arese (Milano), naslednje leto pa v Lecco, kjer je obiskoval osnovno \u0161olo \u00bbPietro Scola\u00ab. Marco je bil \u017ee od malih nog zelo razigran in igriv: pravi orkan vitalnosti! Septembra 2007 je za\u010del obiskovati gimnazijo \u00bbDon Gnocchi\u00ab, za katere pravi sam, da je \u00bbena od stvari, za katere sem jim najbolj hvale\u017een\u00ab.<\/p>\n Za njegova najstni\u0161ka leta je zna\u010dilno stalno vpra\u0161anje: kako biti sre\u010den? Marco se za\u010dne soo\u010dati z nezmo\u017enostjo, da bi sam uresni\u010dil \u017eeljo po sre\u010di. Tako zelo, da prvi dve leti srednje \u0161ole pre\u017eivi v lovu za prijateljstvom kot osrednjo to\u010dko svojega \u017eivljenja: \u00bbSre\u010da = prijatelji = odhod v soboto zve\u010der\u00ab. Vendar kmalu spozna, da zgolj potreba po dru\u017eenju ne zadostuje za ustrezen odgovor na njegovo vpra\u0161anje: prijatelji niso dovolj, da bi njegovemu \u017eivljenju dali smisel.<\/p>\n Marco je neustavljivo vitalen; nekega dne se izka\u017ee za podjetnika, ko prek interneta kupuje in prodaja ameri\u0161ke mobilne telefone. Vsekakor je presenetljiva njegova \u017eelja, da bi ves \u010das molil, saj je zanj molitev brezpogojna izro\u010ditev Bogu, ki \u017eeli, da bi bil sre\u010den. Njegovi prijatelji vidijo, da je Marco orkan, ki se brezglavo vr\u017ee v vse odnose, prepri\u010dan, da lahko Jezusa sre\u010da v vsaki situaciji in v vsakem \u010dloveku. Nekaterim prijateljem je dejal: \u00bbKajti tisto, kar vsak od nas resni\u010dno potrebuje, niso lepe besede in \u017eelje, temve\u010d telesni objem\u00ab. Dne 5. novembra 2011 ga je na poti v \u0161olo povozil avtomobil in je umrl. Ve\u010der prej je na steno svoje sobe ob kri\u017eu napisal: \u00bbZakaj i\u0161\u010dete med mrtvimi tistega, ki je \u017eiv?\u00ab.<\/p>\n V knjigi so zbrana razmi\u0161ljanja in misli tega 17-letnega fanta, ki jih je njegova dru\u017eina na\u0161la v dnevnikih, raztresenih \u0161olskih zvezkih in zme\u010dkanih zapiskih. Marco je vedno in povsod pisal s strastjo. Iz teh zapisov, intenzivnih in ganljivih strani, je razvidna njegova velika \u017eelja, da bi dojel smisel \u017eivljenja, da bi spoznal Kristusa in ga ljubil. Gre za meditacije, ki postavljajo resna in radikalna vpra\u0161anja o smislu bivanja in so prepletene s spomini na njegovo otro\u0161tvo.<\/p>\n Marco je 19. marca 2011 zapisal: \u00bb\u010ce izklju\u010dimo la\u017eno srednjo pot raztresenosti, Kristu\u00adsa bodisi zavrnemo ali pa ga vzamemo za svojo trdno opo\u00adro. \u00abMoj ideal je Kristus: njegova verodostojnost se mi \u0161e naprej razode\u00adva.\u00ab<\/p>\n \u00bbMarcova nenadna smrt\u00ab, kot pi\u0161e msgr. Sanguineti v predgovoru, \u00bbni konec nje\u00adgovega \u017eivljenja, temve\u010d le dopolnitev zemeljskega poto\u00advanja oziroma njegov dies natalis [rojstni dan za nebesa]\u00ab.<\/p>\n V knjigi so zbrane Marcove misli, zgodbe njegovih dni (na primer 14. junija 2010: Fantje, poslu\u0161ajte tole \u2026 Od Ligurije do Monze na mopedu Phantom F12), klju\u010dni trenutki njegovega iskanja – na primer udele\u017eba ob beatifikaciji pape\u017ea Janeza Pavla II – njegova vera. Na straneh tega \u00bb\u017eivljenjepisa\u00ab, polnega Marcovih spominov in premi\u0161ljevanj, pri\u010devanj njegovih dru\u017einskih \u010dlanov (star\u0161ev Antonia in Paole ter sester Francesce in Veronice, s katerima je bil zelo povezan), prijateljev in znancev, se v krhki in ob\u010dasno protislovni \u010dlove\u0161kosti razkriva podoba mladeni\u010da s silovito \u00bb\u017eivljenjsko vro\u010dico\u00ab v sebi. V soboto, 5. novembra, na dan svoje smrti, v dnevnik zapi\u0161e: \u00bbNe vem, ali se bom vrnil na kosilo.\u00ab<\/p>\n Od njegove smrti vsako leto na stotine mladih roma v Marijino sveti\u0161\u010de na vrhu Montallegra, da bi molili in se spomnili Marca. Kak\u0161na milost!<\/p>\n