Kako v senci minevanja \u2013 \u017eiveti?<\/p>\n
Misel na smrt odrivamo, tajimo, jo skrivamo, nanjo sku\u0161amo pozabiti. Pod vplivom mita o ve\u010dni mladosti ho\u010de zahodni \u010dlovek v polnosti \u017eiveti \u00bbtukaj in zdaj\u00ab. Njegov ideal je na naslovnicah vseh reklam zavit v lepega mladeni\u010da ali brhko mladenko, je vitek, mlad, brez gub, uspe\u0161en na vseh podro\u010djih, vse radosti \u017eivljenja u\u017eiva v polnosti, ne pozna ne trpljenja, ne bolezni, ne staranja. Zamrznjena slika mladostni\u0161tva brez konca. A ta slika se prej ali slej sesuje sama vase. Kaj pa potem?<\/em><\/p>\n Templji dobrega po\u010dutja in estetske kirurgije skrbijo za ohranjanje mita ve\u010dne mladosti. A vonj po smrti je zasmradil to iluzijo in starodavne besede \u00bbprah si in v prah se povrne\u0161\u00ab so postale dih jemajo\u010da resni\u010dnost. Novi koronavirus nas je pahnil v polo\u017eaj, kakr\u0161nega kot \u010dlove\u0161tvo \u0161e nismo do\u017eiveli. \u0160e huj\u0161a od tega pa je epidemija strahu. A ne glede na epidemijo je smrt nekaj, \u010demur se ne moremo izogniti. Nevidni virus nas je le u\u010dinkoviteje prisilil, da se soo\u010dimo s svojimi strahovi, s svojo ranljivostjo in minljivostjo. Vera bi nam morala pri tem pomagati. Pa nam res? V sodobni dru\u017ebi smo jo potisnili na stran, kot smo ob rob zavednega potisnili tudi smrt samo. Ali ima Cerkev kak\u0161no sporo\u010dilo za tega \u00bbpra\u0161nega\u00ab \u010dloveka? Premore novega duha z vonjem evangelija? Knjiga nazorno in utemeljeno prika\u017ee mehanizme, ki se jim podrejajo na\u0161a \u010dustva. Hkrati pa nam dviguje pogled k tistemu, kar je pomembno za negovanje du\u0161evnega in sr\u010dnega miru.<\/p>\nPrelistaj<\/a><\/h5>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"