Pomen osamosvojitve

30,00 

Avtor: Dimitrij Rupel
Založba: Zavod Aruma
Število strani: 195
Leto izdaje: 2023
Vezava: mehka vezava
Mere: 20 x 13,5 cm

Ni na zalogi

O knjigi Pomen osamosvojitve

V knjigi Pomen osamosvojitve so opisane glavne slovenske in mednarodne politične / državotvorne pobude od prve svetovne vojne do danes. V knjigi poleg slovenskih nastopajo tudi najvidnejši tuji – predvsem evropski in ameriški – politiki in voditelji, večinoma tisti, s katerimi se je avtor osebno srečal. Avtor navaja odločilna – tudi na novo odkrita – zgodovinska dejstva, pri čemer se opira na klasične in najnovejše prispevke poznavalcev zunanje politike in geopolitike.

Pomen osamosvojitve poleg prve svetovne vojne, prve Jugoslavije, druge svetovne vojne, Titove in londonske (kraljeve, begunske) vlade, hladne vojne in vseh mogočih prevratov v Evropi… najbolj podrobno obravnava politiko zadnjih tridesetih let, posebej politiko Demosa in njegovih kritikov oz. nasprotnikov. Avtor si večkrat postavi vprašanje: kaj bi bilo, če bi se namesto dogodka “X” zgodil dogodek “Y”.

Kaj bi bilo, če šofer Franca Ferdinanda leta 1914 v Sarajevu ne bi zapeljal v napačno ulico? Kaj bi bilo, če bi Jugoslavijo po drugi svetovni vojni razdelili v skladu z moskovsko pogodbo med Churchillom in Stalinom na dva dela? Kaj bi bilo, če se v zgodovino ne bi vmešali papež Janez Pavel II., ameriški predsednik Reagan, poljski sindikalni voditelj Lech Wałęsa, Mihail Gorbačov, Boris Jelcin, Vaclav Havel? Kaj bi bilo, ko leta 1987 ne bi izšla 57. številka Nove revije, in kaj bi bilo, ko bi na slovenskih predsedniških volitvah namesto Kučana zmagal Pučnik? In kaj bi bilo, ko bi Rusija nadaljevala politiko, ki se je tudi Slovencem zdela tako privlačna leta 2001, ko sta se na Brdu srečala Bush in Putin? Ko bi leta 2008 v Bukarešti sklenili Ukrajini, Gruziji in Makedoniji ponuditi članstvo v Natu?

O AVTORJU:

Dimitrij Rupel se je rodil leta 1946 v Ljubljani. Leta 1970 je diplomiral na tukajšnji Filozofski fakulteti, leta 1976 doktoriral (iz sociologije) na ameriški univerzi Brandeis, redni profesor je postal leta 1989. Predaval je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (današnja FDV), v Kanadi in v ZDA. Leta 1987 je bil odgovorni urednik Nove revije in njene znamenite 57. številke, leta 1990 je postal zunanji minister prve demokratične vlade. Ta položaj je imel v Peterletovi (1990-1992), v dveh Drnovškovih (1992-1993, 2000-2002), v Ropovi (2002-2004) in v Janševi vladi (2004-2008). Vmes je bil ljubljanski župan in veleposlanik v ZDA.

Rupel je avtor mnogih (preko 40) leposlovnih, družboslovnih in knjig o mednarodnih vprašanjih. Napisal je romane Hi kvadrat (1975), Družinska zveza (1977), Maks (1983), Povabljeni pozabljeni (1985), Levji delež (1989), Predsednik (2009), Bazar (2021). V prelomnem času (1989) je objavil sociološko študijo Slovenski intelektualci – od vojaške do civilne družbe. Osebno in seveda analitično/kritično doživljanje slovenske pomladi in osamosvajanja je opisal v knjigah Skrivnost države (1992), Svoboda proti državi (1998). in Srečanja in razhajanja (2001). V novejšem času je poleg podrobnega poročila o slovenskem predsedovanju Evropski uniji (Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil, 2009) objavil tudi obsežen prikaz slovenske diplomacije (Slovenija na svetovnem prizorišču, 2011) in analizo slovenskega nacionalnega gibanja od majniške deklaracije 1917 do osamosvojitve in tranzicije (Negotovo življenje 176. članice OZN, 2013). Najnovejše knjige Dimitrija Rupla so: Železo in žamet – od kulture do države (2017), Zadnjih sto let 1917-2017 (2017), Bomo Prusi ali Rusi? (2018), Se je slovenska država po(ne)srečila? (2019), Nepozabnosti (2021), Podobe iz resničnosti (2023).

Mnenja

Zaenkrat še ni mnenj.

Bodi prvi ocenjevalec “Pomen osamosvojitve”